DOBIVA JEDRSKA OBOROŽEVALNA TEKMA NOVE POSPEŠKE ?
Nadzoru nad oborožitvijo t.i. arms control se zadnje čase piše slabo. To velja tudi za nadzor in širitev jedrskega orožja. Od šestdesetih let prejšnjega stoletja se je z nadzorom nad njim – vrsto bilateralnih pogodb skušala brzdati tekma med ZDA in Sovjetsko Zvezo in kasneje Rusijo. Z multilateralno pogodbo o neširjenju jedrskega orožja pa se je skušalo zajeziti število držav imetnic. Vendar se mu Indija, Izrael in Pakistan niso pridružili, Severna Koreja pa je med tem dala vedeti, da jo ta ne zavezuje več.
Vse pogostejše so tudi grožnje z uporabo jedrskega orožja. V minulem letu je z njim večkrat zagrozil ruski predsednik Putin, še posebno, ko mu v invaziji na sosednjo Ukrajino ni šlo vse tako, kot si je zamislil in je njegova vojska doživljala poraze. Po mnenju mnogih svet ni bil od Kubanske krize leta 1962 še nikoli tako blizu uporabi jedrskega orožja oziroma jedrskemu spopadu. Neodgovorne grožnje z jedrskim orožjem, ki ga vneto kopiči, so prišle v navado tudi severnokorejskemu diktatorju Kim Jong-unu. Imetnicam jedrskega orožja ZDA, Rusiji, Kitajski, Franciji, Združenemu kraljestvu, Indiji, Pakistanu, Severni Koreji in Izraelu se lahko v vsakem trenutku pridruži še Iran. O kakšnem zmanjševanju jedrskega orožja, kaj šele o njegovi odpravi, razorožitvi ni govora. Prebivalci planeta zemlja smo nad tem igranjem z ognjem, ki z veliko gotovostjo prinaša pogubo človeštva, lahko upravičeno zaskrbljeni.
Zadnjemu neljubemu dogodku s tem v zvezi smo bili priče pred dnevi. Mislimo na govor ruskega predsednika Putina ob prvi obletnici vojne v Ukrajini. V njem ni samo dal vedeti, da bo Rusija z invazijo nadaljevala, ampak je svetovno javnost tudi obvestil o suspenzu ruskega sodelovanja v t.i. novem START. Predpostavljamo, da je tudi na ta način skušal ZDA in druge zahodne države zastrašiti in odvrniti od pomoči napadeni državi in si zagotoviti uresničitev svojih imperialnih ciljev.
Novi START (Strategic Arms Reduction Treaties) je zadnja, ki med strateškimi pogodbami o zmanjševanju oziroma nadzoru nad jedrskim orožjem med Rusijo in ZDA še velja. Sklenjena je bila leta 2010. Omejuje število jedrskih glav na 1550 vsaki. Leta 2021 sta se državi dogovorili o podaljšanju pogodbe do leta 2026. Takrat bo ta ključni več kot desetletni stabilizacijski faktor v ameriško-ruskih odnosih prenehal veljati. Obe strani sta bili pred časom sicer načeloma pripravljeni pogajati se o novi pogodbi. Velja pa omeniti, da se inšpekcijski nadzor v okviru obstoječe START od izbruha Covid -19 in potem zaradi zaostritve v bilateralnih odnosih po ruski invaziji na Ukrajino ni izvajal. Ruska stran nanj in na sestanke bilateralne posvetovalne komisije ni več pristajala. Odpovedala je tudi pogajanja o novi pogodbi, ki so bili predvideni za lani novembra v Kairu. Sama pogodba kakšnega suspenza, za katerega se je odločil ruski predsednik, sicer ne predvideva. Rusija je samo še enkrat pokazala, kaj si misli o določilih mednarodnega prava. Istočasno je tudi zagrozila, da utegne nadaljevati s preizkušanjem novih jedrskih orožij. Rusko zunanje ministrstvo je sicer v dneh, ki so sledili, poudarilo, da bo Rusija spoštovala omejitev iz pogodbe. Vendar preveritev tega ni več možna. S tem se je skoraj v celoti razgradil sistem strateškega nadzora nad orožjem s konca hladne vojne.
Rusija se je leta 2015 tudi umaknila iz pogodbe o konvencionalnem orožju v Evropi. Predpostavlja se, da zaradi tega, da je ob ukrajinski meji lažje nakopičila svoje sile za invazijo na sosednjo državo. Pri tem je treba dodati, da vsa razgradnja omenjenega sistema ne gre na ruski račun. Pod ameriškim predsednikom George W. Bush so se ZDA leta 2002 umaknile iz pogodbe o protibalističnih raketah. Pod predsednikom Donaldom Trumpom leta 2019 pa iz pogodbe o jedrskih silah srednjega dosega, resda zaradi tega, ker je tudi Rusija ni več spoštovala. Obe državi sta sicer še vedno članici pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in pogodbe o delni prepovedi jedrskih preizkusov, kar pa je premalo za naš mirnejši spanec.
Poteza ruskega predsednika je obžalovanja vredna in vsekakor ni v prid jedrske stabilnosti. Je pa bodo najbrž veseli jastrebi v ZDA, ki bi tudi radi imeli proste roke pri širitvi ameriškega jedrskega arzenala. Kaj lahko, da smo na začetku nove jedrske oboroževalne tekme. Vprašanje je, če jo bo dobila Rusija, saj imajo ZDA še vedno veliko tehnološko pa tudi ekonomsko in s tem finančno prednost. Večjo varnost ta tekma ne Rusiji, ne ZDA ne drugim zemljanom ne bo prinesla. Potrebno bi jo bilo ustaviti oziroma preprečiti, da se začne. Novi START zaradi ruskega suspenza še ni povsem propadel. Možno ga je obuditi k življenju in možno pravzaprav nujno ga je tudi nadomestiti z novo pogodbo. V pogajanja bi morala biti vključena tudi Kitajska, ki v jedrski oborožitvi dohiteva Rusijo in ZDA. Po trenutnih ocenah Kitajska že razpolaga s 400 jedrskih glav, do leta 2035 pa naj bi njihovo število naraslo na 1500.
Da je dogovor o nadzoru oziroma o omejitvi jedrskega orožja le prvi korak, ki mu morajo slediti drugi še smelejši meni vrsta držav: Argentina, Etiopija, Finska, Indonezija, Japonska, Jordanija, Južna Koreja, Kanada, Kazahstan, Nemčija, Nizozemska, Nova Zelandija, Španija, Švedska in Švica, ki so se združile v Štokholmski pobudi za nuklearno razorožitev. Ta je nastala leta 2019. Kot vidimo gre za nejedrske države z različnih kontinentov in različnih varnostnih povezav. Zavzemajo se za oživitev diplomatskih prizadevanj na poti do nuklearne razorožitve in to na podlagi Pogodbe o neširjenju nuklearnega orožja (NPT). V tem smislu se zavzemajo za čim bolj uspešne pregledne konference članic NPT. Predložile so več konkretnih predlogov, kako nuklearno razorožitev vendarle doseči. Zavzemajo se tudi za uveljavitev pogodbe o prepovedi testiranja nuklearnega orožja in za nadaljevanje pogajanj o prepovedi proizvodnje cepljivega materiala v vojaške namene. Slovenija se je pobudi pridružila julija 2022.
Upajmo, da jim bodo imetnice jedrskega orožja stopile nasproti in da je za prvi in vse naslednje korake v Moskvi, Pekingu in Washingtonu na prvem mestu za kaj takega še ostalo dovolj volje in predvsem razuma.
Februar 2023 dr. Božo Cerar, veleposlanik v pokoju
