Sodnik, diplomat, politik, pravnik, politolog
Po diplomi iz prava 1960 je delal na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Doktoriral je 1965 iz mednarodnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani in se kot docent zaposlil na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer je kasneje postal izredni in redni profesor za mednarodno pravo in mednarodne odnose. Izpopolnjeval se je mdr. na Dunaju, v Nemčiji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem.
V letih 1967-72 je bil kot poslanec in član Izvršnega sveta Skupščine SRS odgovoren za znanost in tehnologijo. Po vrnitvi na FSPN (zdajšnjo FDV) je bil mdr. predstojnik katedre za politologijo in mednarodne odnose, vodil je tudi Raziskovalni inštitut FSPN, postal je predstojnik seminarja za mednarodne odnose in kasneje pa ustanovni predstojnik Centra za mednarodne odnose na tej fakulteti, katere dekan je bil v letih 1987-89.
Deloval je v različnih organih OZN in OECD, krajši čas delal kot ekspert UNESCO v Kolumbiji in v Iraku. 1971-76 je bil stalni predstavnik SFRJ v komiteju OECD za znanstveno in tehnološko politiko ter bil od 1973 predsednik komisije za znanstveno-tehnično sodelovanje pri Raziskovalni skupnosti Slovenije ter kot referent sodeloval na številnih mednarodnih znanstvenih srečanjih po svetu. V letih 1983-86 je predaval mednarodno pravo na univerzi v Addis Abebi (Etiopija), pa tudi na PF v Ljubljani, v Gradcu in Solunu. Bil je predsednik Zveze jugoslovanskih združenj za OZN, veleposlanik SFRJ v Indiji (1989-91) ter (kot neuradni predstavnik še pred mednarodnim priznanjem) Republike Slovenije v Združenih državah Amerike (1991-97), nato do leta 2000 državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve RS (obenem je spet predaval mednarodne odnose na FDV), stalni predstavnik (veleposlanik) Slovenije pri OZN v New Yorku (2000-02) in veleposlanik RS v Avstriji (2002-08). V letih 2006/07 je obenem predsedoval Svetu guvernerjev IAEA (Mednarodne agencije za atomsko energijo) na Dunaju.
Leta 2008 je bil izvoljen za ustavnega sodnika, novembra 2010 je postal predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, mandat ustavnega sodnika mu je prenehal aprila 2017. Že tretji mandat je član ILC (International Law Commission), v kateri je 34 izvoljenih članov, uglednih strokovnjakov za mednarodno pravo iz celotnega sveta, ki predstavljajo različne pravne sisteme in jih imenuje Generalna skupščina Združenih narodov za 5 let. Je tudi član posvetovalnega odbora za nominacije sodnikov Mednarodnega kazenskega sodišča.
Objavil je številne članke in razprave v domačih in tujih strokovnih publikacijah in več knjig, od tega štiri s področja mednarodnega prava, ter temeljno delo v slovenskem jeziku o zunanji politiki: Zunanja politika – Osnove teorije in praksa, objavljeno tudi v angleščini in albanščini. Je predstojnik katedre za mednarodno in evropsko pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze v Novi Gorici in Ljubljani. Občasno še predava mednarodno pravo na FDV ter na Fakulteti za evropske in državne študije na Brdu pri Kranju. 2017 je postal nepoklicni svetovalec za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v uradu predsednika Boruta Pahorja. Junija 2020 ga je vlada RS imenovala v Beneško komisijo.
V knjižni zbirki Mednarodno pravo so mu posvetili zbornik Slovenske misli o mednarodnih odnosih in pravu: prispevki ob 80-letnici dr. Ernesta Petriča.
Leta 2006 je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge Republike Slovenije; dobil je tudi tuja odlikovanja, mdr. Veliki zlati znak na traku Republike Avstrije. (Vir: Wikipedija)