Ruplova knjiga Pribli\u017eevanje zajema marsikaj, lahko bi rekli, da je vseobse\u017ena. V dolo\u010denem smislu se razlikuje od njegovih drugih knjig, saj je na nekaterih mestih dokaj osebna. Govori o Ruplu kot sinu, bratu, stricu in soprogu, posamezniku, ki se podobno kot vsak med nami sre\u010duje z lepimi in manj lepimi platmi na\u0161ega osebnega \u017eivljenja in minevanja. Seveda je v knjigi ve\u010dinoma govora o Ruplu kot politiku in diplomatu.<\/p>\n
V Pribli\u017eevanju pred nami razgrne svoj pogled na na\u0161o novej\u0161o zgodovino (slovensko zgodovino zadnjih sto let in \u0161e kak\u0161no leto zraven) in zgodovino na\u0161e diplomacije vse od prvih dni do aktualnega trenutnega dogajanja. Ta je seveda nelo\u010dljivo povezana z dogodki v o\u017eji in tudi \u0161ir\u0161i mednarodni skupnosti\u00a0 v prej\u0161njem stoletju in \u010detrtini sedanjega. Nekaterih se avtor loteva ob\u0161irneje, drugih, vendar enako pomembnih, \u010de \u017ee ne prelomnih, le na kratko, saj je poglede nanje podrobneje predstavil v prej\u0161njih delih. Nekatere je tudi pomembno sooblikoval.<\/p>\n
Knjiga omogo\u010da tudi zelo dober vpogled v prizadevanja Rupla za dobrobit slovenskega naroda, za uveljavitev njegovega, na\u0161ega slovenskega jezika\u00a0 in njegove kulture, kot bistvene podlage za njegovo ohranitev in nadaljnji\u00a0 razvoj. Enako velja za prizadevanja za uveljavitev demokrati\u010dne ureditve na na\u0161ih tleh, in za oblikovanje lastne, suverene slovenske dr\u017eave, za njeno ustrezno mesto v mednarodnih povezavah, kot sta EU in Nato oziroma v mednarodni skupnosti sicer. Ni mu bilo vseeno in ni ostal tiho, ko je prihajalo do tak\u0161nih ali druga\u010dnih nedemokrati\u010dnih zdrsov, do kr\u0161enja \u010dlovekovih pravic in vra\u010danja k pre\u017eiveli miselnosti in o\u017eivljanju elementov propadlega sistema ter neuvr\u0161\u010denosti in jugonostalgije.\u00a0 Ni\u00a0 mu bilo vseeno ob omalova\u017eevanju procesov koncem osemdesetih in za\u010detku devetdesetih let ter na\u0161e osamosvojitvene vojne. Takratnih procesov vzpostavljanja na\u0161e dejanske dr\u017eavnosti. Ni mu bilo vseeno ob spodkopavanju na\u0161ega \u010dlanstva v Natu in poskusov zanikanja na\u0161e (tiso\u010d letne) pripadnosti zahodni civilizaciji.<\/p>\n
Sam, kot upokojeni diplomat lahko Rupla ocenjujem predvsem z diplomatskega zornega kota. Poznanstvo in sodelovanje sega v \u010das razpada nekdanje jugoslovanske federacije in njenega komunisti\u010dnega sistema ter na\u0161ega osamosvajanja in prizadevanja za mednarodno priznanje. Nadaljevalo se je z v\u010dlanjevanjem v OZN in druge pomembnej\u0161e\u00a0 mednarodne organizacije in\u00a0 seveda pri pribli\u017eevanju in vstopanju v EU ter Nato. Enako velja za \u010das predsedovanja Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in na\u0161ega prvega predsedovanja Svetu EU, kjer je odigral eno klju\u010dnih vlog. Vsekakor mu ne gre zanikati izredno \u0161iroke razgledanosti, inovativnega razmi\u0161ljanja in prirojenega smisla za diplomacijo, enako, da se je je pridno in hitro u\u010dil. Odlo\u010dilno pa je bilo to, da je v svoja prizadevanja\u00a0 neomajno verjel. Verjel je, da bo Slovenija postala neodvisna demokrati\u010dna dr\u017eava, da bo prisegala na zahodne, liberalne vrednote in da bo postala \u010dlanica EU in Nata, kar naj bi ji omogo\u010dilo, da se v vse bolj neprijaznem mednarodnem okolju ohrani. To svojo vero je obdr\u017eal kljub ob\u010dasnim razo\u010daranjem ob omenjenih zdrsih.<\/p>\n
Sam se spomnim le enega, resda obrobnega pravzaprav anekdoti\u010dnega \u00a0dogodka, ko je vendarle malce (po)kolebal. Se opravi\u010dujem za to ne najbolj slovensko besedo. Na za\u010detku julija 1991sva stala ob pisti zaprtega ljubljanskega letali\u0161\u010da in \u010dakala na letalo, ki naj bi iz Beograda pripeljalo delegacijo EU. Beograjske oblasti so se na vse pretege trudile prepre\u010diti ta prvi prihod predstavnikov EU v samostojno in takrat \u0161e ne mednarodno priznano Republiko Slovenijo. Izmi\u0161ljevale so si raznorazne razloge proti, od splo\u0161ne nevarnosti do tega, da je pristajalna steza na ljubljanskem letali\u0161\u010du zaradi bombardiranja neuporabna. Vse smo uspe\u0161no spodbijali. Predsednik vlade Lojze Peterle je v imenu na\u0161e teritorialne obrambe in policije izdal pisna varnostna zagotovila. Potem, ko smo dokazali, da je pristajalna steza cela, so trdile, da so na njej ovire. To je bilo sicer res, prepre\u010devale naj bi pristanke letal jugovojske. Obljubili smo, da jih bomo neposredno pred prihodom delegacije odstranili. Rupel, mi je ponudil stavo piva, da letala vendarle ne bo oziroma, da ne bo pristalo. Stavo sem sprejel. Letalo je priletelo in preletelo pisto, nad Kranjem obrnilo in se usmerilo nazaj proti vzhodu. \u00bbKaj sem vam rekel?!\u00ab se je \u0161ef razo\u010darano in o\u010ditkov polno obrnil, pravzaprav planil name. No, v drugem poskusu je letalo vendarle pristalo, potem, ko se je posadka prepri\u010dala, da je s stezo vse v redu.<\/p>\n
Minister Rupel ni bil vedno najbolj prijeten sodelavec oziroma \u0161ef. Bil je zahteven, strog do nas podrejenih, vendar je bil strog tudi do sebe. Ko me je v\u010dasih poklical ob pol dveh po pol no\u010di, sem se spra\u0161eval, kdaj je sploh spal. Vsekakor je bil v tistih prelomnih \u010dasih, pa tudi kdaj kasneje, \u00a0pravi \u010dlovek na pravem mestu. Ni ga bilo strah iti z glavo skozi zid, ko ni bilo druge. Zidovi so padli, glava pa je ve\u010d ali manj ostala cela. Tudi temu se re\u010de umetnost diplomacije. Dr. Dimitrij Rupel predstavlja starosto slovenske diplomacije.<\/p>\n
December, 2024<\/p>\n
Dr. Bo\u017eo Cerar<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ruplova knjiga Pribli\u017eevanje zajema marsikaj, lahko bi rekli, da je vseobse\u017ena. V dolo\u010denem smislu se razlikuje od njegovih drugih knjig, saj je na nekaterih mestih dokaj osebna. Govori o Ruplu kot sinu, bratu, stricu in soprogu, posamezniku, ki se podobno kot vsak med nami sre\u010duje z lepimi in manj lepimi platmi na\u0161ega osebnega \u017eivljenja in […]<\/p>","protected":false},"author":3,"featured_media":1235,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[11],"tags":[67,147,148,149],"class_list":["post-1225","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novice","tag-bozo-cerar","tag-dr-dimitrija-rupla","tag-najnovejsa-knjiga","tag-priblizevanje","entry","has-media"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1225","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1225"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1225\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1236,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1225\/revisions\/1236"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1235"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1225"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1225"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1225"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}