{"id":1490,"date":"2025-11-27T17:10:42","date_gmt":"2025-11-27T17:10:42","guid":{"rendered":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/?p=1490"},"modified":"2025-11-27T17:11:40","modified_gmt":"2025-11-27T17:11:40","slug":"dr-bozo-cerar-v-delu-ocena-slovenskega-clanstva-v-vs-ozn","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/dr-bozo-cerar-v-delu-ocena-slovenskega-clanstva-v-vs-ozn\/","title":{"rendered":"Dr. Bo\u017eo Cerar v Delu – Ocena slovenskega \u010dlanstva v VS OZN"},"content":{"rendered":"
<\/div>\n
\n
\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
Objavljamo mnenje na\u0161ega \u010dastnega \u010dlana dr. Bo\u017ea Cerarja o slovenskem \u010dlanstvu varnostnem svetu OZN, ki je bilo objavljeno v \u010dasniku Delo, 8.11.2025.<\/div>\n
\n
<\/div>\n
\n
\n
\n
<\/div>\n
\n
\n
\n
\n
\n
\u00a0 | \u00a0 SVET<\/a><\/div>\n

Zloraba pravice do veta onemogo\u010da diplomatske preboje<\/h1>\n
Drugo \u010dlanstvo Slovenije v varnostnem svetu OZN se bli\u017ea koncu.<\/div>\n
\n
\n
\n

\"Zasedanj<\/p>\n

<\/div>\n<\/div>\n
Zasedanj varnostnega sveta se je udele\u017eila glavnina dr\u017eavnega vrha: predsednica republike, predsednik vlade in zunanja ministrica Tanja Fajon. FOTO: Angela Weiss\/AFP<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
Republika Slovenija je bila izvoljena za nestalno \u010dlanico varnostnega sveta OZN za obdobje 2024\u20132025 s 153 glasovi generalne skup\u0161\u010dine OZN. Varnostni svet je njen osrednji organ za ohranjanje stabilnosti in miru v svetu, torej s prepre\u010devanjem in re\u0161evanjem kriz. Na\u0161a kandidatura je potekala pod geslom\u00a0Gradnja zaupanja \u2013 zagotavljanje prihodnosti<\/em>.<\/div>\n

 <\/p>\n

\n

\"image_alt\"<\/a><\/p>\n

Tanja Fajon se spogleduje s kandidaturo za generalno sekretarko OZN<\/a><\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n

 <\/p>\n

\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n
<\/a><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
To je nakazovalo temeljne vrednote in prioritete na\u0161ega \u010dlanstva: prepre\u010devanje konfliktov, za\u0161\u010dita prebivalstva v oboro\u017eenih spopadih (vklju\u010dno s spo\u0161tovanjem mednarodnega humanitarnega prava, za\u0161\u010dito vodnih virov in infrastrukture), agenda \u017eenske, mir in varnost (vklju\u010devanje \u017eensk v procese re\u0161evanja konfliktov, odgovornost za spolno nasilje v konfliktu), podnebje, mir in varnost (povezava med podnebnimi spremembami, varnostjo in konflikti, poudarek na vodi in vodni infrastrukturi).<\/div>\n

 <\/p>\n

\n
V zavzemanju za ustavitev sovra\u017enosti in uresni\u010ditev mirovnega na\u010drta v obliki dveh dr\u017eav je Slovenija pritiskala predvsem na Netanjahujevo vlado, ne pa tudi na Hamas.<\/div>\n<\/div>\n

 <\/p>\n

Geografsko je Slovenija izrazila posebno pozornost polo\u017eaju v Ukrajini, na Bli\u017enjem vzhodu (v Gazi), na Zahodnem Balkanu, v Sredozemlju in Afriki. \u010clanstvo v varnostnem svetu je Sloveniji \u2013 kot majhni dr\u017eavi \u2013 dalo prilo\u017enost za pove\u010dano vidnost, diplomatsko profiliranje in krepitev pozicije v mednarodnih odnosih kot moderne, zeleno in multilateralno usmerjene dr\u017eave. Imela pa je to smolo, da je \u010dlanstvo sovpadlo z globoko krizo OZN in paralizo njenega VS, ki kli\u010de po reformah. Na\u0161e nestalno \u010dlanstvo v njem se sedaj pribli\u017euje koncu. V decembru nas \u010daka \u0161e predsedovanje, drugo po vrsti v tem mandatu. Po njem bodo sledili interne analize in ocene ter kon\u010dno uradno poro\u010dilo o dveletnih aktivnostih. Nekatere vtise pa je mogo\u010de na podlagi javno dostopnih informacij strniti \u017ee zdaj.<\/div>\n

Rusija in Ukrajina<\/h2>\n
Slovenija je vseskozi obsojala rusko agresijo in se zavzemala za njeno prenehanje. Pri tem sicer ni imela kak\u0161ne vodilne vloge oziroma vloge katalizatorja. Izostalo je njeno aktivno uvajanje slovenskih ni\u0161nih prioritet, na primer voda in podnebje v kontekstu Ukrajine, kar bi ji prineslo ve\u010djo vidnost. Bila pa je del skupnega evropskega stali\u0161\u010da o Ukrajini in koordinatorica znotraj skupine EU v varnostnem svetu. Profilirala se je kot dr\u017eava, ki odlo\u010dno zagovarja spo\u0161tovanje suverenosti dr\u017eav in njihove ozemeljske celovitosti ter spo\u0161tovanje mednarodnega prava nasploh. Zaradi ruskega veta varnostni svet ni bil v stanju, da bi dosegel kak\u0161en preboj.<\/div>\n

 <\/p>\n

\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n

\"Predsednica<\/p>\n

Predsednica Nata\u0161a Pirc Musar je varnostni svet nagovorila septembra 2023 med razpravo o Ukrajini. FOTO:\u00a0Brendan McDermid\/Reuters<\/div>\n<\/div>\n

 <\/p>\n

Bli\u017enji vzhod, predvsem Izrael in Palestina (Gaza)<\/h2>\n
Med predsedovanjem Slovenije varnostnemu svetu septembra lani je bil konflikt v Gazi izpostavljen kot prioriteta. Junija letos je Slovenija v imenu desetih izvoljenih \u010dlanic predstavila osnutek resolucije glede humanitarne situacije v Gazi. Pozvala je k takoj\u0161njemu premirju, izpustitvi vseh talcev in humanitarnemu dostopu do palestinskega civilnega prebivalstva. Sosponzorirala je tudi podobno resolucijo septembra letos. Zaradi nasprotovanja ZDA uspeha ni bilo.<\/div>\n
<\/div>\n
V zavzemanju za prekinitev sovra\u017enosti in uresni\u010ditev mirovnega na\u010drta v obliki dveh dr\u017eav je Slovenija pritiskala predvsem na Netanjahujevo vlado, ne pa tudi na Hamas. Njeno priznanje palestinske dr\u017eave je ta razumel kot podporo svojemu boju za uni\u010denje Izraela. Nameni so bili najbr\u017e dobri, vendar je v diplomaciji igra izena\u010denega pritiska pomembna za kredibilnost. \u0160e posebej, \u010de so v mislih kak\u0161ni posredni\u0161ki koraki. Lahko bi predlagala resolucijo, ki bi obravnavala oba akterja v konfliktu in se s tem izognila ameri\u0161ki blokadi.<\/div>\n

Zahodni Balkan, Bosna in Hercegovina, Republika Srbska<\/h2>\n
Marca letos je Slovenija zahtevala zaprti posvet VS glede razmer v Bosni in Hercegovini, zlasti glede razmer v Republiki Srbski, kar je pripeljalo do izjave varnostnega sveta. V izjavi, prvi po letu 2011, k oblikovanju katere je Slovenija pomembno prispevala, je bila izra\u017eena zaskrbljenost nad razkrojem ustavnega reda v tej entiteti. Slovenija se je tako pozicionirala kot pomemben akter, kar je bilo z ozirom na na\u0161o geografsko bli\u017eino in eno od prioritet na\u0161e zunanje politike vsekakor smiselno. Stabilnost BiH je nedvomno v na\u0161em interesu. Zastavlja pa se vpra\u0161anje, ali bi Slovenija kot regionalni akter lahko storila \u0161e kak\u0161en korak ve\u010d in s tem pripomogla h konkretnim vidnim rezultatom za regijo.<\/div>\n

Afrika: Sudan, Demokrati\u010dna republika Kongo<\/h2>\n
Slovenija je ve\u010dkrat izrazila zaskrbljenost nad razmerami v Sudanu, zahtevala prenehanje sovra\u017enosti in spo\u0161tovanje mednarodnega humanitarnega prava. Marca letos se je udele\u017eila posvetov o Demokrati\u010dni republiki Kongo in delovanju misije Monusco (misija Zdru\u017eenih narodov za stabilizacijo v DR Kongo) in izrazila zaskrbljenost zaradi humanitarnih kr\u0161itev. Tovrstni anga\u017ema je bil vsekakor pozitiven signal, da se kot \u010dlanica VS ne omejujemo zgolj na evropske in bli\u017enjevzhodne teme. Kot sicer manj\u0161i akter bi lahko v \u0161e ve\u010dji meri s specifi\u010dnimi pobudami prispevali k re\u0161evanju nekaterih afri\u0161kih vpra\u0161anj, na primer vode in konfliktov.<\/div>\n

 <\/p>\n

\n

\"Slovenskega<\/p>\n

Slovenskega veleposlanika pri Zdru\u017eenih narodih Samuela \u017dbogarja \u010daka \u0161e eno predsedovanje varnostnemu svetu. FOTO:\u00a0Eduardo Munoz\/Reuters<\/div>\n<\/div>\n

 <\/p>\n

Slovenija bi se tu lahko promovirala tudi kot most med Afriko in EU. Majhna evropska dr\u017eava sicer te\u017eko gradi na afri\u0161kih temah brez ustreznih partnerstev. Toda v pridobivanju glasov ob kandidaturi in tudi kasneje je bilo v Afriki kar nekaj obiskov na\u0161ih visokih predstavnikov, poleg tega je ekipa na na\u0161i misiji v New Yorku in na MZEZ precej \u0161tevilnej\u0161a kot ob na\u0161em prvem \u010dlanstvu v varnostnem svetu. In nekaj ve\u010d kilometrine in s tem izku\u0161enj in samozavesti naj bi si v teh desetletjih na\u0161a diplomacija tudi nabrala.<\/div>\n
\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

Voda in podnebje ter \u017eenske, mir in varnost<\/h2>\n
Sledenje prioritetam, kot so \u017eenske, mir in varnost ter podnebje, mir in varnost ter za\u0161\u010dita civilistov v spopadih, velja pozdraviti. Tovrstne ni\u0161e ponujajo manj\u0161im dr\u017eavam prilo\u017enost, da se doka\u017eejo z inovativnim pristopom. Vpra\u0161anje pa je, ali so bila prizadevanja Slovenije pri tem dovolj intenzivna. Maja lani je Slovenija v OZN skupaj z drugimi dr\u017eavami sicer spro\u017eila platformo za vodo in konflikte. Lahko bi formalno v varnostnem svetu prevzela\u00a0focal point<\/em>\u00a0(vodilno vlogo) za vsaj eno od teh tem \u2013 na primer bila vodilna dr\u017eava za resolucijo o vodi in konfliktih ali pobudnica resolucije o podnebju in varnosti. Dobrodo\u0161lo bi bilo tudi vidnej\u0161e povezovanje teh tem s konkretnimi konfliktnimi obmo\u010dji.<\/div>\n

Zaklju\u010dek<\/h2>\n
Slovenija je dosedanji mandat v okviru svojega drugega \u010dlanstva v varnostnem svetu opravila dobro, zlasti glede profiliranja, konsistentnosti in vklju\u010devanja novej\u0161ih, marsikdaj prezrtih tem (voda, podnebje, \u017eenske, mir). Izvolitev v VS z visoko podporo, jasna tematika prioritet, aktivno predsedovanje, vklju\u010denost v klju\u010dne debate (Ukrajina, Gaza), aktivnost pri manj\u0161ih, vendar pomembnih temah (\u0161ir\u0161e pojmovanje varnosti), vse to pomeni korak naprej v diplomatski poziciji Slovenije kot zagovornice multilateralnega mednarodnega sistema.<\/div>\n

 <\/p>\n

\n

\"Septembra<\/p>\n

Septembra 2024 je varnostni svet nagovoril predsednik vlade Robert Golob. FOTO:\u00a0Eduardo Munoz\/Reuters<\/div>\n<\/div>\n

 <\/p>\n

Kar se glavnih konfliktov ti\u010de (Ukrajina, Gaza), so bili rezultati slovenskih prizadevanj zaradi politi\u010dne realnosti pri\u010dakovano skromni. Kak\u0161nih prebojev ni bilo. Struktura varnostnega sveta in pravica veta (in njegova zloraba) stalnih \u010dlanic \u0161e naprej predstavljata mo\u010dne omejitve pri delovanju nestalnih \u010dlanic. Tudi vpra\u0161anja, kjer bi Slovenija lahko bila bolj aktivna, na primer v regiji Zahodnega Balkana in Afriki, so bila ob vojnah na vzhodu Evrope in Bli\u017enjem vzhodu bolj v ozadju. Uspe\u0161nih konkretnih re\u0161itev, ki bi bistveno pripomogle k njeni vidnosti, Sloveniji iz omenjenih razlogov ni uspelo dose\u010di. Bila je predvsem le sodelujo\u010da, ne pa vodilna. Za izstopanje majhne dr\u017eave pa je lahko ravno prevzem vodilne vloge klju\u010den.<\/div>\n
Z vidika slovenskega nacionalnega interesa je treba na slovensko \u010dlanstvo v varnostnem svetu gledati kot na dolgoro\u010dno investicijo v ugled in diplomatski kapital, ne pa ga ocenjevati zgolj s stali\u0161\u010da takoj\u0161njih neposrednih koristi. \u010clanstvo Slovenije v VS je strate\u0161ko smiselno \u2013 za dr\u017eavo te velikosti predstavlja prilo\u017enost za izstopanje, gradnjo mre\u017ee odnosov, krepitev njene diplomacije in tematizira\u00adnje pomembnih vpra\u0161anj, nabiranje izku\u0161enj v multilateralnem sistemu, vklju\u010denost v re\u0161evanje pomembnih globalnih tem in prevzemanje konstruktivne vloge pri tem itd. \u010ceprav rezultati niso bili spektakularni, so za dane razmere (tekma in nasprotovanje velikih sil s pravico veta, nestalna \u010dlanica, manj\u0161a dr\u017eava) ve\u010d kot povpre\u010dni.<\/div>\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n
Pred Slovenijo je \u0161e dober mesec \u010dlanstva in tudi \u0161e drugo predsedovanje v decembru. V ospredju prvega, septembra lani, je bila organizacija odprte razprave na visokem nivoju pod naslovom\u00a0Vodstvo za mir<\/em>, ki jo je vodil predsednik vlade\u00a0Robert Golob<\/strong>. Med drugim je bil govor o u\u010dinkovitosti VS in vlogi manj\u0161ih dr\u017eav pri njegovem delu. Ministrica za zunanje in evropske zadeve\u00a0Tanja Fajon<\/strong>\u00a0pa je vodila razprave na temi Afganistana (polo\u017eaja deklic), in izraelskih naselbin na Zahodnem bregu ter neformalni dialog med VS in Ligo arabskih dr\u017eav. V \u010dasu na\u0161ega predsedovanja sta bili med drugim sprejeti resoluciji o podalj\u0161anju mandata misije na Haitiju in podalj\u0161anju re\u017eima sankcij za Sudan. Predsedovanje Slovenije je bilo solidno, izkupi\u010dek pa skromen. Kot re\u010deno, pri osrednjih temah \u2013 Ukrajina in Gaza \u2013 zaradi nesoglasij in rivalstva velikih sil preboja ni bilo.<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

Vsekakor bi bilo dobro, da Slovenija svoj mandat zaklju\u010di z izvedbo jasnega konkretnega programa drugega predsedovanja in na tej osnovi s sprejetjem resolucije ali pobude, pri kateri bi imela vodilno vlogo. In \u010de bi za name\u010dek s tem dosegla \u0161e pomemben premik pri konkretnem vpra\u0161anju katere od na\u0161ih zunanjepoliti\u010dnih prioritet, toliko bolje. S tem bi pustila dolgoro\u010dnej\u0161i pe\u010dat v mednarodni skupnosti, pritegnila pozornost tistega dela slovenske javnosti, ki je na\u0161e \u010dlanstvo spremljal bolj od dale\u010d, in hkrati ustvarila podlago za na\u0161e tretje \u010dlanstvo.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/blockquote>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Objavljamo mnenje na\u0161ega \u010dastnega \u010dlana dr. Bo\u017ea Cerarja o slovenskem \u010dlanstvu varnostnem svetu OZN, ki je bilo objavljeno v \u010dasniku Delo, 8.11.2025. \u00a0 | \u00a0 SVET Zloraba pravice do veta onemogo\u010da diplomatske preboje Drugo \u010dlanstvo Slovenije v varnostnem svetu OZN se bli\u017ea koncu. Zasedanj varnostnega sveta se je udele\u017eila glavnina dr\u017eavnega vrha: predsednica republike, predsednik […]<\/p>","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[79,1],"tags":[107,108],"class_list":["post-1490","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-castni-clani","category-uncategorized","tag-ozn","tag-varnostni-svet","entry"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1490","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1490"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1490\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1493,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1490\/revisions\/1493"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1490"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1490"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1490"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}