Na koncu prej\u0161njega meseca se je v Madridu odvijal vrh Nata – zasedanje vodij dr\u017eav oziroma vlad \u010dlanic Severno-atlantskega obrambnega zavezni\u0161tva. Nekateri so ga ozna\u010dili za zgodovinskega. Vsekakor je \u0161lo za enega pomembnej\u0161ih vrhov. Potekal je pod vtisom invazije ruske vojske na Ukrajino ter njenih vojnih zlo\u010dinov nad ukrajinskim civilnim prebivalstvom. Se pravi grobih kr\u0161itev mednarodnega prava z Ustanovno listino OZN na \u010delu in mednarodnega humanitarnega (vojnega) prava. Nato kot politi\u010dno-voja\u0161ka organizacija ob tem ni mogel ostati neprizadet. Politi\u010dno-varnostna arhitektura, ki se je v Evropi izoblikovala po drugi svetovni vojni, je bila z nadaljevanjem ruske agresije na sosednjo dr\u017eavo in gro\u017enjami tudi drugim namre\u010d mo\u010dno prizadeta. \u010clanice Nata so na vrhu manifestirale svojo enotnost, izkazale solidarnost z Ukrajino in najostreje obsodile rusko invazijo ter posledi\u010dno sprejele vrsto odlo\u010ditev, med drugim nov strate\u0161ki koncept zavezni\u0161tva.<\/p>\n\n\n\n
Predno o njem podrobneje spregovorimo, naj omenimo \u0161e nekatere druge, pomembnej\u0161e odlo\u010ditve vrha. Z njimi se je z ozirom na vse bolj agresivno Rusijo zavezni\u0161tvo v dolo\u010deni meri spremenilo – prilagodilo in okrepilo.Vse z namenom da na kontinentu ohrani mir. Mo\u010dno se je okrepila odvra\u010dalna in obrambna dr\u017ea zavezni\u0161tva oziroma prednja obramba pred Rusijo. To pomeni, da se je mo\u010dno pove\u010dalo \u0161tevilo Natovega voja\u0161tva, oro\u017eja in opreme v dr\u017eavah \u010dlanicah na njegovem vzhodnem boku oziroma vzdol\u017e meje z Rusijo. Namesto \u0161tirih bataljonskih bojnih skupin (v Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem), ki so bile name\u0161\u010dene po prvi ruski agresiji na Ukrajino leta 2014, jih bo sedaj osem (\u0161e na Slova\u0161kem, Mad\u017earskem, Romuniji in Bolgariji) in to na nivoju brigade. \u010ce bataljon \u0161teje okoli tiso\u010d vojakov, jih brigada desetkrat ve\u010d. Slovenski vojaki, ki so \u017ee name\u0161\u010deni v Latviji, bodo po novem tudi na Slova\u0161kem. Mo\u010dno se bo tudi pove\u010dalo \u0161tevilo vojakov v visoki pripravljenosti in to s 40 na 300 tiso\u010d, ki bi se anga\u017eirali po potrebi. Ve\u010dji bo tudi znesek, ki ga dr\u017eave \u010dlanice namenjajo obrambi – vsaj 2% BDD. Dogovorile so se tudi o dolgoro\u010dni pomo\u010di napadeni Ukrajini in z ozirom na njuni pro\u0161nji za \u010dlanstvo Finsko in \u0160vedsko povabile, da pri\u010dneta s pristopnimi pogajanji. Nato je danes enotnej\u0161i in mo\u010dnej\u0161i kot kdajkoli.<\/p>\n\n\n\n
Strate\u0161ki koncept predstavlja drugi najbolj pomemben dokument zavezni\u0161tva, takoj za Wahingtonsko ustanovno pogodbo iz leta 1949. Z njim se za deset ali ve\u010d let dolo\u010dijo prioritete delovanja, odvisno od stanja v mednarodni skupnosti oziroma gro\u017eenj severno-atlantski skupnosti. Kot vemo, je bil Nato prvenstveno ustanovljen z namenom kolektivne obrambe pred Sovjetsko zvezo oziroma pred napadom s katerekoli strani (pristop 360 stopinj). Povezuje oba bregova Atlantika (Evropo in ZDA) in predstavlja skupnost, ki prisega na skupne vrednote (svoboda posameznika, \u010dlovekove pravice, demokracija, vladavina prava) in katere \u010dlanice so se zavezale, da bodo v primeru napada branile druga drugo (5. \u010dlen ustanovne pogodbe).<\/p>\n\n\n\n
V novem strate\u0161kem konceptu \u010dlanice zavezni\u0161tva ugotavljajo, da avtoritarni igralci v mednarodni skupnosti ogro\u017eajo na\u0161e interese, na\u0161e vrednote in demokrati\u010dni na\u010din \u017eivljenja. Najbolj pomembno in neposredno gro\u017enjo varnosti zaveznic v danem trenutku predstavlja Rusija, ki spodkopava na pravilih temelje\u010d mednarodni red. Zanimivo, da se je v prej\u0161njem strate\u0161kem konceptu iz leta 2010 Rusija \u0161e omenjala kot partnerica. Zavezni\u0161tvo je, kot smo dejali, mo\u010dno okrepilo svojo odvra\u010dalno in obrambno dr\u017eo zoper Rusijo, vendar isto\u010dasno ostaja pripravljeno za dialog z njo. Drugo po pomembnosti gro\u017enjo predstavlja terorizem. Na tretjem mestu koncept omenja Kitajsko kot izziv na\u0161im interesom, varnosti in vrednotam. Tudi ona spodkopava na pravilih temelje\u010d mednarodni red in pri tem krepi strate\u0161ko partnerstvo z Rusijo. Kitajska se v strate\u0161kem konceptu pojavlja prvi\u010d. Zavezni\u0161tvo je sicer odprto do konstruktivnega anga\u017eiranja z njo. Naj tu omenimo, da so se vrha zavezni\u0161tva kot gostje, opazovalke prvi\u010d udele\u017eile tudi partnerske dr\u017eave Avstralija, Japonska, Ju\u017ena Koreja in Nova Zelandija. \u010clanice zavezni\u0161tva so z njimi razpravljale o globalnih izzivih, ne nazadnje tudi tistih, ki prihajajo iz azijsko-pacifi\u0161kega obmo\u010dja. Koncept je seveda zajel tudi kiberneti\u010dne in hibridne ter druge gro\u017enje, ne nazadnje tiste povezane s klimatskimi spremembami.<\/p>\n\n\n\n
Naloge zavezni\u0161tva tudi v novem konceptu ostajajo iste. Se pravi: odvra\u010danje in obramba; prepre\u010devanje in upravljanje kriz; kooperativna varnost. Prva naloga danes predstavlja absolutno prioriteto. Zavezni\u0161tvo pri tem deluje v vseh petih domenah – na kopnem in morju, v zraku in vesolju ter kiberneti\u010dnem prostoru. Dokler bo obstajalo nuklearno oro\u017eje (Rusija je v zadnjih mesecih z njim ve\u010dkrat grozila) bo prisotno tudi Natovo nuklearno odvra\u010danje. Pri tem pa se zavezni\u0161tvo zavzema za nadzor nad oboro\u017eitvijo, razoro\u017eitev in ne\u0161irjenje oro\u017eja za mno\u017ei\u010dno uni\u010devanje, saj se s tem pove\u010duje varnost.<\/p>\n\n\n\n
Nato bo tudi v prihodnje aktiven v prepre\u010devanju in upravljanju kriz, ki bi predstavljale gro\u017enjo zaveznicam. Pri tem se bo povezoval s partnerskimi dr\u017eavami, EU, OZN in regionalnimi organizacijami.<\/p>\n\n\n\n
Prispevek h kooperativni varnosti predstavljata politi\u010dni dialog in prakti\u010dno sodelovanje dr\u017eav \u010dlanic s partnerji in to na osnovi medsebojnega spo\u0161tovanja in obojestranskih koristi. S tem se prispeva k stabilnosti in varnosti v mednarodni skupnosti. Partnerstva so odlo\u010dilnega pomena pri varovanju t.i. global commons (globalne skupne dobrine – oceani, atmosfera, Antarktika) in global public goods (globalne javne dobrine – \u010disto okolje, zdravje, varnost, mir) ter pri krepitvi na\u0161e odpornosti in ohranjanju mednarodnega reda temelje\u010dega na pravilih.<\/p>\n\n\n\n
EU je za Nato enkratni in bistveni partner, s katerim deli iste vrednote v ohranjaju mednarodnega miru in varnosti. Nato priznava pomen mo\u010dnej\u0161e in zmogljivej\u0161e evropske obrambe, ki pozitivno prispeva k \u010dezatlantski in globalni varnosti in ki je z njim komplementarna in povezljiva.<\/p>\n\n\n\n
Vrata zavezni\u0161tva ostajajo odprta. O \u010dlanstvu odlo\u010dajo zaveznice in ne kdo tretji.<\/p>\n\n\n\n
Koncept namenja veliko pozornost graditvi odpornosti tako posameznih \u010dlanic kot zavezni\u0161tva v celoti, kar bi lahko v prihodnosti predstavljajo dodatno temeljno nalogo zavezni\u0161tva.<\/p>\n\n\n\n
Odgovornost za uspeh zavezni\u0161tva si enakopravno delijo vse \u010dlanice, vklju\u010dno s polnim izpolnjevanjem zavez glede obrambnih nalo\u017eb oziroma zagotovitve zmogljivosti. Tega bi se morala bolje zavedati tudi na\u0161a dr\u017eava.<\/p>\n\n\n\n
Naj omenimo \u0161e vizijo zavezni\u0161tva oziroma njegovih \u010dlanic, ki jo prav tako najdemo v konceptu. Zaveznice si prizadevajo za svet, kjer se spo\u0161tujejo suverenost, ozemeljska celovitost, \u010dlovekove pravice in mednarodno pravo, svet, kjer si vsaka dr\u017eava lahko svobodno izbere svojo pot.<\/p>\n\n\n\n
Po vrhu v Madridu in tam sprejetih odlo\u010ditvah je pred zavezni\u0161tvom vsekakor \u0161e veliko dela. Ne nazadnje tudi glede vojne v Ukrajini, prekinitve ognja in pri\u010detka mirovnih pogajanj. Dolgotrajna vojna z vsemi ekonomskimi in politi\u010dnimi posledicami, se kaj lahko odrazi tudi na do sedaj zgledni enotnosti zavezni\u0161tva.<\/p>\n\n\n\n
Julij, 2022 <\/p>\n\n\n\n
dr. Bo\u017eo Cerar, veleposlanik v pokoju, nekdanji stalni predstavnik Republike Slovenije pri Natu.<\/em><\/p>\n\n\n\n *Klub diplomatov Slovenije ne prevzema odgovornosti za vsebino \u010dlankov. Prispevki na\u0161ih \u010dlanov in gostujo\u010dih izra\u017eajo izklju\u010dno mnenja avtorjev.<\/strong><\/em><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Na koncu prej\u0161njega meseca se je v Madridu odvijal vrh Nata – zasedanje vodij dr\u017eav oziroma vlad \u010dlanic Severno-atlantskega obrambnega zavezni\u0161tva. <\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[25],"tags":[29,31],"class_list":["post-511","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-blog","tag-nato","tag-zaveznistvo-2","entry"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/511","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=511"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/511\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":534,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/511\/revisions\/534"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=511"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=511"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=511"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}