Zadnje obstreljevanje med izraelsko vojsko in pripadniki Palestinskega islamisti\u010dnega jihada (PIJ) iz palestinske enklave Gaze je \u0161e ena, pa najbr\u017e ne zadnja, ponovitev oboro\u017eenih spopadov ve\u010dje ali manj\u0161e intenzitete med Palestinci in Izraelci, ki smo jim na Bli\u017enjem vzhodu, lahko bi dejali v Sveti de\u017eeli, pri\u010da \u017ee skoraj sto let. Spopad, \u010deprav precej kraj\u0161i in manj\u0161i po intenziteti v primerjavi s pravo vojno, ki sta jo gibanje Hamas, prav tako iz Gaze in izraelska vojska bila maja lani, je postregel s pri\u010dakovanimi\u00a0 rezultati – desetinami mrtvih Palestincev in na sto \u00a0tiso\u010d prestra\u0161enih Izraelcev v zakloni\u0161\u010dih. Te\u017eko je soditi, ali je bil tokratnemu prelivanju krvi razlog prepre\u010ditev napada na izraelske cilje, ko je bil PIJ na tem, da ga izvr\u0161i, kot zatrjuje izraelska stran. Ali pa se je z voja\u0161ko akcijo, v kateri sta bila ubita dva voditelja PIJ, predsednik izraelske vlade Yair Lapid sku\u0161al dokazati in utrditi polo\u017eaj pred novembrskimi izraelskimi parlamentarnimi volitvami (petimi v treh letih), kot ocenjujejo nekateri opazovalci. Tako ali druga\u010de, \u0161e eno medsebojno obstreljevanje je \u0161e enkrat pokazalo na vso tragedijo izraelsko-palestinskega spora, ki mu ni videti konca.<\/p>\n\n\n\n
Dolga leta se je sicer zdelo, da je re\u0161itev na dlani in da je potrebno na eni in drugi strani samo dovolj modrosti in jo sprejeti. Misli se na re\u0161itev, ki temelji na ustreznih resolucijah OZN, mednarodnemu pravu in dosedanjih dogovorih med Palestinci oziroma Arabci in Izraelci. Re\u0161itev torej v obliki dveh dr\u017eav, ki v tem delu Bli\u017enjega vzhoda v miru \u017eivita druga ob drugi \u2013 Palestine in Izraela. Te modrosti in enotnosti pa v vseh teh letih ni bilo zdaj na eni, zdaj na drugi strani.<\/p>\n\n\n\n
Palestinci so tako \u0161e naprej razklani. Gibanje Fatah, ki obvladuje Palestinsko avtonomno oblast na Zahodnem bregu Jordana (na podlagi sporazumov iz Osla 1995), je pri\u0161lo do spoznanja, da je potrebno re\u0161itev v sporu z Izraelci iskati po politi\u010dni poti. Pod dolo\u010denimi pogoji je torej pripravljeno vstopiti v pogajanja z njimi. Z Izraelom ima \u017ee sedaj sklenjenih nekaj prakti\u010dnih dogovorov, ki omogo\u010dajo dolo\u010deno sobivanje. Gibanje Hamas, ki obvladuje enklavo Gazo, pa podobno kot veliko \u0161ibkej\u0161i PIJ, Izraelu ne priznava pravice do obstoja in misli, da pot do miru in samostojnosti ne pelje preko pogajanj, ampak preko oboro\u017eenega spopada. Oba podpira Iran, ki Izraelu enako zanika pravico do obstoja. Hamas je bil tisti, ki je v zadnjih letih s polo\u017eajev med stanovanjskimi stavbami v Gazi spro\u017eal raketne napade na izraelske cilje s katastrofalnimi posledicami za palestinsko civilno prebivalstvo. Da se je tokrat zna\u0161el v ospredju PIJ, ka\u017ee na to, da je Hamas mogo\u010de sprevidel jalovost in pogubnost svojega po\u010detja ali, da ne \u017eeli ogroziti ekonomskega razvoja Gaze, ki smo mu pri\u010da v zadnjem \u010dasu. Izraelskemu predsedniku vlade z druge strani ni bilo za to, da bi Izraelci predolgo \u010demeli v zakloni\u0161\u010dih, zato torej s pomo\u010djo Egipta relativno hitro premirje. <\/p>\n\n\n\n
Podobno kot na palestinski strani v preteklosti enotnosti ni bilo niti na izraelski. Nekateri so za iskrena pogajanja. Nekdanji predsednik vlade Yitzhak Rabin je kot vnet zagovornik izraelsko-palestinskega mirovnega procesa padel pod streli judovskega ekstremista. Zopet drugi so za pogajanja, vendar s pozicij mo\u010di. Tretji pa re\u0161itev vidijo v nadaljevanju status quo, ki bi ga po potrebi vzdr\u017eevali s silo. Odnos izraelskih oblasti do palestinskega prebivalstva je bil mnogokrat obsodbe vreden in te\u017eko razumljiv po tistem, kaj so Judje sami do\u017eiveli v \u010dasu nacizma med drugo svetovno vojno.<\/p>\n\n\n\n
Med tem, ko je \u010das tekel, se je ve\u010dalo \u0161tevilo judovskih naselij na palestinski zemlji na zahodnem bregu reke Jordan in vzhodnem obrobju Jeruzalema. Ta vsebuje ve\u010d svetih mest za ene in druge. Predstavlja glavno mesto Izraela, bil pa naj bi (vzhodni del) tudi prestolnica prihodnje palestinske dr\u017eave. S potekom \u010dasa je plahnela tudi gore\u010dnost podpore palestinski stvari s strani arabskih dr\u017eav. Padalo je tudi zanimanje svetovne javnosti. Pogajalska pozicija Palestincev se je tako vseskozi slab\u0161ala in temu primerno je rasla njihova frustriranost.<\/p>\n\n\n\n
Od zadnjega resnej\u0161ega pogajalskega poskusa pod okriljem ZDA je minilo \u017ee osem let. Ameri\u0161ki predsednik Trump, o\u010ditno bolj naklonjen Izraelcem kot Palestincem, je sku\u0161al stvari premakniti s t.i. Abrahamovimi sporazumi. Se pravi z normalizacijo odnosov Izraela (po mirovnih sporazumih z Egiptom in Jordanijo) z nadaljnjimi arabskimi dr\u017eavami – Zdru\u017eenimi arabskimi emirati, Bahrajnom in Sudanom. Pri tem mu je pomagal skupen strah Arabcev in Izraelcev pred Iranom. Vendar za enkrat Palestinci od tega nimajo kak\u0161ne koristi, z izjemo nekaterih ekonomskih.<\/p>\n\n\n\n
Kak\u0161nega novega vseobse\u017enega mirovnega poskusa ni na vidiku. Ameri\u0161ki predsednik Biden, ki ga tudi ve\u017eejo tesni odnosi z Izraelom, si no\u010de ope\u010di prstov, kot si jih je leta 2014 Obama. Nasploh pa je prezaposlen z drugimi problemi, tako notranjimi kot zunanjimi. Podobno velja za EU in morebitne druge posrednike. Pozornost mednarodne javnosti je uprta v vojno v Ukrajini in zaplete okoli Tajvana. Palestinsko-izraelski boj, ki je pred desetletji predstavljal mater vseh vojn na Bli\u017enjem vzhodu, je postal tako reko\u010d drugorazredno vpra\u0161anje. \u010cez nekaj dni bo \u0161la v pozabo tudi ta zadnja izraelsko-palestinska epizoda, do naslednje. Verjetnost, da bo do re\u0161itve pri\u0161lo s posredovanjem tretjega, je vse manj\u0161a. Dogovoriti se bodo morali sami Palestinci in Izraelci.<\/p>\n\n\n\n
Re\u0161itev v obliki dveh dr\u017eav se med tem odmika. \u010ce so ji bili v preteklosti naklonjeni zdaj eni zdaj drugi, se zdaj zdi, da navdu\u0161enje nad njo plahni tako med Izraelci kot Palestinci. Re\u0161itev torej v obliki ene dr\u017eave? Vendar kak\u0161na dr\u017eava bo to z ozirom na veliko rodnost med Palestinci? \u010ce bo demokrati\u010dna, ne bo ve\u010d judovska. In \u010de bo \u0161e naprej judovska, bodo Palestinci dele\u017eni nekak\u0161nega apartheida? Bodo Palestinci in Izraelci kon\u010dno na\u0161li toliko mo\u010di, da presekajo ta gordijski vozel in za\u017eivijo v miru?<\/p>\n\n\n\n
Avgust 2022 Dr. Bo\u017eo Cerar<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zadnje obstreljevanje med izraelsko vojsko in pripadniki Palestinskega islamisti\u010dnega jihada (PIJ) iz palestinske enklave Gaze je \u0161e ena, pa najbr\u017e ne zadnja, ponovitev oboro\u017eenih spopadov ve\u010dje ali manj\u0161e intenzitete med Palestinci in Izraelci, ki smo jim na Bli\u017enjem vzhodu, lahko bi dejali v Sveti de\u017eeli, pri\u010da \u017ee skoraj sto let. Spopad, \u010deprav precej kraj\u0161i in […]<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[25],"tags":[33,49,50],"class_list":["post-537","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-blog","tag-doktor-bozo","tag-izrael","tag-palestina","entry"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/537","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=537"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/537\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":540,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/537\/revisions\/540"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=537"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=537"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=537"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}