Leto 2022 je bilo za stabilnost, varnost in mir na zemlji in njene prebivalce vse prej kot dobro. Planet so pretresali oboro\u017eeni spopadi, Covid pandemija in posledi\u010dno upo\u010dasnitev gospodarstva, visoka inflacija ter pomanjkanje hrane. Ne gre pozabiti na oboro\u017eevalno tekmo, svoje pa je dodala \u0161e narava oziroma podnebne spremembe v obliki hude su\u0161e, katastrofalnih gozdnih po\u017earov in poplav. V Evropi smo bili pri\u010da brutalni osvajalni vojni ruskega predsednika Putina, ne\u010demu torej, za kar smo mislili, da se v 21.stoletju ne more zgoditi. Enako velja za njegove gro\u017enje o uporabi jedrskega oro\u017eja. Oboro\u017eeni spopadi, prave vojne, so potekali tudi v Afriki in Bli\u017enjem vzhodu, \u010deprav se vedno niso zna\u0161li na prvih \u010dasopisnih straneh. Napeto je bilo na daljnem vzhodu, \u0161e posebej okoli Tajvana in ne nazadnje tudi na zahodnem Balkanu, predvsem v odnosih med Srbijo in Kosovim. Zastavlja se vpra\u0161anje, kaj nam v tem pogledu prina\u0161a leto 2023, kje so tiste vnetljive to\u010dke, ki lahko privedejo ne le do oboro\u017eenih spopadov, ampak celo vojne, tudi svetovne. Tekma med velesilami (Kitajska, Rusija, ZDA) je \u010dedalje ostrej\u0161a, veliko je bilateralnih sporov med dr\u017eavami in enako velja za notranje konflikte, vse to tudi nedale\u010d od nas.<\/p>\n\n\n\n
Napovedi niso obetavne. Najprej k Ukrajini. Najve\u010d, kar si lahko obetamo glede vojne v Ukrajini, je kak\u0161na kratkotrajna ustavitev ognja. ZDA in Evrope se po\u010dasi loteva utrujenost v nudenju pomo\u010di napadeni Ukrajini. Njuno gospodarstvo oziroma prebivalstvo bo te\u017eko zdr\u017ealo \u0161e eno zimo. Pritiski izza kulis na Ukrajino, da se za\u010dne pogajati bodo vse ve\u010dji. V ZDA to \u0161e posebej velja za Republikance, ki so prevzeli nadzor nad predstavni\u0161kim domom ameri\u0161kega kongresa. Ve\u010dji bodo tudi ameri\u0161ki pritiski na Evropo oziroma EU, da v pomo\u010di Ukrajini prevzame ve\u010dji dele\u017e. Vpra\u0161anje pa je, ali je ona tega voljna in zmo\u017ena, \u0161e posebej glede na mo\u017eno recesijo. Kratek predah ali zamrznitev konflikta bi pri\u0161el prav tudi ruskemu predsedniku Putinu. Ta trenutno izgublja na bojnem polju, \u0161tevilo krst, ki prihajajo iz Ukrajine raste, dohodki od prodaje plina in nafte se zmanj\u0161ujejo, denarna sredstva v tujini so \u0161e naprej zamrznjena, sankcije Zahoda so za\u010dele kazati zobe, skratka stro\u0161ki vojne za Rusijo postajajo vrtoglavi. Ruski predsednik vojne trenutno ne more dobiti, ne more pa si tudi privo\u0161\u010diti, da jo izgubi. Potrebuje \u010das za premislek in pregrupiranje. Do pravega miru oziroma resnih mirovnih pogajanj pa smo \u0161e dale\u010d. Interesi Rusije in Ukrajine se glede tega \u0161e ne prekrivajo. Nasploh bi bilo naivno pri\u010dakovati, da bosta dolgotrajni mir in stabilnost v tem delu Evrope zavladala, dokler bo Putin na oblasti. Svojim ambicijam, vklju\u010dno s podreditvijo Ukrajine, se ne bo odpovedal, pa naj stane, kolikor pa\u010d stane. Skratka, \u010de tudi oro\u017eje za kratek \u010das potihne, to \u0161e ne pomeni konec vojne v Ukrajini. Ta se lahko vsak trenutek spet razbohoti in raz\u0161iri. Za njeno vodenje ima Putin kljub vsemu denarja \u0161e za nekaj let.<\/p>\n\n\n\n
Poleg Rusije bodo o\u010di uprte tudi v Kitajsko in to ne samo zaradi Tajvana, njenega demokrati\u010dnega soseda in svetovne sile v polprevodnikih. Ta otok, ki je po zmagi komunisti\u010dne revolucije v kontinentalni Kitajski \u0161el svojo pot, bi si \u017eelela vzpenjajo\u010da Kitajska \u010dim prej nazaj pod svoje okrilje. Kitajska naj bi po nekaterih napovedih letos ali naslednje leto dosegla svoj vrh. Njeno gospodarstvo ne dosega ve\u010d rasti minulih desetletij, med drugim zaradi prevelikega vme\u0161avanja komunisti\u010dne partije oziroma dr\u017eave. Prebivalstvo se stara in zmanj\u0161uje. Kot je bilo vidno ob Covid ukrepih, se to vse manj obotavlja svoje nezadovoljstvo nad re\u017eimom izraziti s protesti na ulicah. Zatekanja oblasti k preusmerjanju pozornosti oziroma k zunanjemu sovra\u017eniku tako ne gre izklju\u010diti. \u0160ibkej\u0161a Kitajska je torej lahko \u0161e nevarnej\u0161a. So pa ocene, da je invazija na Tajvan v prihodnjem letu malo verjetna, ne nazadnje tudi zaradi ruske izku\u0161nje z invazijo na Ukrajino. Kitajska v prihodnjih mesecih tudi ne \u017eeli tvegati ostrega odgovora ZDA in njenih sankcij ter sankcij EU. Zaostrovanja s slednjo si vsekakor ne \u017eeli. To ne pomeni, da ne bo nevarnega merjenja mo\u010di z ZDA v vzhodnem in ju\u017enem kitajskem morju ali pa na tehnolo\u0161kem podro\u010dju. Po zati\u0161ju po spopadih kitajskih \u010det z indijskimi dve leti nazaj v Himalaji zaradi mejnega spora, se konflikt spet zaostruje. Kitajska, ki ji niso v\u0161e\u010d vse bolj\u0161i odnosi Indije z ZDA, nadaljuje z gradnjo cest, voja\u0161kih objektov in namestitvijo \u010det v spornem obmo\u010dju.<\/p>\n\n\n\n
\u010ce ostanemo na daljnem vzhodu, je te\u017eko iti mimo Severne Koreje oziroma Demokrati\u010dne ljudske republike Koreje, kot je njeno uradno ime in provokativnega po\u010detja njenega diktatorja Kim Jong-una. Skorajda ne mine teden, da Severna Koreja ne bi izstrelila rakete v morje v smeri svojih sosed ali pa kar ZDA. S precej\u0161njo gotovostjo lahko napovemo, da bo s tem svojim po\u010detjem nadaljevala, saj ima tiho podporo Kitajske. V prihodnjem letu je tudi pri\u010dakovati naslednji severnokorejski jedrski preizkus. V primeru dejanj sosednjih dr\u017eav ali ZDA, ki bi jih razumela kot bli\u017eajo\u010di neposredni napad nanjo, je Severna Koreja pripravljena kot prva uporabiti tudi jedrsko oro\u017eje.<\/p>\n\n\n\n
Konflikt v Mjanmaru se ne bo umiril, saj imajo vladajo\u010di generali dovolj oro\u017eja in za povrh \u0161e kitajsko podporo.<\/p>\n\n\n\n
\u010ce se pomaknemo bli\u017eje k Evropi oziroma v Nagorni Karabah. Tu se etni\u010dno ozemeljski konflikt med Armenci in Azerbajd\u017eanci vle\u010de \u017ee tri desetletja. Vsake toliko \u010dasa preraste v pravo vojno. Zadnja je bila dve leti nazaj. Premirja so krhka in skorajda ne mine teden z \u017ertvami na eni ali drugi strani. Niti v ozadju vle\u010dejo Rusi in Turki.<\/p>\n\n\n\n
Mogo\u010de bo koga presenetilo, da med nevralgi\u010dne to\u010dke prihodnje leto uvr\u0161\u010dam tudi vzhodno Sredozemlje oziroma jugovzhodno Evropo. Ta ni tako dale\u010d od nas. Trenja med dvema \u010dlanicama Nata \u2013 Tur\u010dijo in Gr\u010dijo se vle\u010dejo prakti\u010dno stoletja zaradi statusa gr\u0161kih otokov v Egejskem morju ob obali Anatolije, meje na morju in razmejitve epikontinentalnega pasu bogatega s plinom. Tur\u0161ki predsednik Erdogan se je sicer izkazal kot spretni geopoliti\u010dni igralec in relativno uspe\u0161en posrednik v ukrajinski vojni, spomnimo se njegovega posredovanja pri sklenitvi sporazuma o izvozu ukrajinskega \u017eita in ruskih umetnih gnojil iz \u010drno morskih pristani\u0161\u010d. EU dr\u017ei v \u0161ahu z milijoni sirijskih beguncev, ki jih lahko, ne glede na sporazum, po\u017eene proti severu oziroma Gr\u010diji in preostali Evropi. Tudi zaostritve znotraj Nata in z ZDA mu niso tuje. Pa naj si gre za nakup ruskih protiletalskih raket, solo akcij v Siriji ali blokiranja \u010dlanstva Finske in \u0160vedske v zavezni\u0161tvu. Vendar doma ima te\u017eave s slabim gospodarskim stanjem in zaradi kr\u010denja \u010dlovekovih pravic z vse bolj nezadovoljno javnostjo in delom medijev in to v volilnem letu. Sku\u0161njava, da z zaostritvijo odnosov s sosednjo Gr\u010dijo, tradicionalnim nasprotnikom, ljudi spet pritegne k sebi, bo velika. Volitve so tudi v Gr\u010diji, tako da ne glede na njuno \u010dlanstvo v Natu (vojno med zavezniki si je te\u017eko zamisliti) ne gre izklju\u010diti nevarnih zaostritev. In kot re\u010deno, niti ne bi bilo prvi\u010d.<\/p>\n\n\n\n
Omenil sem le nekaj primerov, ki najbolj bodejo v o\u010di. Tu je \u0161e vrsta drugih \u017eari\u0161\u010d, za\u010den\u0161i z notori\u010dno nestabilnim Bli\u017enjim vzhodom. Ne gre pozabiti niti na \u0161e vedno nestabilni zahodni Balkan na na\u0161em pragu. V nekaterih primerih se bodo oboro\u017eeni spopadi nadaljevali, v drugih ponovili ali za\u010deli in s seboj prinesli gorje in mo\u017enost \u0161ir\u0161ih spopadov. V tretjih bo ostalo zgolj pri kopi\u010denju in modernizaciji oro\u017eja (tudi nuklearnega) in pri politi\u010dnem in ekonomskem vojskovanju. Kot po navadi, in leto 2023 najbr\u017e ne bo izjema, bo po\u010dilo tudi tam, kjer velike nevarnosti za kaj takega naj sploh ne bi bilo. Smo ob koncu leta lani pri\u010dakovali februarsko rusko invazijo na sosednjo Ukrajino?<\/p>\n\n\n\n
V tej poplavi mo\u017enih slabih vesti pa naj zaklju\u010dim z eno nekoliko manj slabo oziroma bolj optimisti\u010dno. Vojna v Ukrajini je namre\u010d pospe\u0161ila, vsaj dolgoro\u010dno gledano, prehod na obnovljive vire energije (son\u010dno in vetrno) in vodik. \u010ce k temu dodamo \u0161e pri\u010dakovani tehnolo\u0161ki napredek na energetskem podro\u010dju v prihodnjih letih (enemu smo bili pri\u010da v Kaliforniji \u017ee pred dnevi), potem je nekaj upanja, da bomo ne glede na trenutno brezbri\u017enost glede toplogrednih izpustov \u010dez desetletja vendarle kos podnebnim spremembam. Te ljudem grenijo \u017eivljenje tudi tam, kjer oboro\u017eenih spopadov ni.<\/p>\n\n\n\n
December, 2023 Dr. Bo\u017eo Cerar<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Leto 2022 je bilo za stabilnost, varnost in mir na zemlji in njene prebivalce vse prej kot dobro. Planet so pretresali oboro\u017eeni spopadi, Covid pandemija in posledi\u010dno upo\u010dasnitev gospodarstva, visoka inflacija ter pomanjkanje hrane. Ne gre pozabiti na oboro\u017eevalno tekmo, svoje pa je dodala \u0161e narava oziroma podnebne spremembe v obliki hude su\u0161e, katastrofalnih gozdnih […]<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":637,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[11],"tags":[74,75,73,72],"class_list":["post-636","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novice","tag-74","tag-dovic","tag-svet","tag-varnost","entry","has-media"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/636","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=636"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/636\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":638,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/636\/revisions\/638"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/637"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=636"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=636"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/klubdiplomatov.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=636"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}