Gost: Dr. Božo Cerar , diplomat, pravnik in publicist
Njegove prispevke spremljamo v E- novicah Kluba diplomatov Slovenije, večkrat pa se nam tudi osebno oglasi. Iz prispevkov lahko preberemo aktualna razmišljanja o stanju politike na globalni ravni; še več pred časom je izšel tudi njegov Pojmovnik, ki je nepogrešljiv v uradih diplomacije.
Kastner:
Dr. Cerar – Kljub temu, da vas »stari mački diplomacije« dovolj dobro poznajo, verjetno ne bo odveč, če se predstavite tudi nekoliko mlajši generaciji.
Dr. Cerar:
Prihajam iz Dolskega pri Ljubljani. Maturiral sem na Bežigrajski gimnaziji in nato diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Magisterij iz diplomatskih ved sem opravil na Westminster University v Londonu in doktorat iz mednarodnega prava na moji alma mater. Svojo 43 let dolgo poklicno pot sem začel v jugoslovanski diplomaciji in jo potem nadaljeval v slovenski od njenega prvega dne. V ministrstvu za zunanje zadeve sem opravljal pomembne naloge in vodil vrsto naših veleposlaništev v svetu. Zadnjih šest let sem v pokoju, vendar dogajanje v mednarodni skupnosti še vedno pozorno spremljam in komentiram ter o tem pišem članke in knjige. Sem torej po izobrazbi pravnik in po poklicu diplomat in vrsto let tudi publicist.
Kastner:
Nekaj vaših člankov smo objavili tudi na naši spletni strani Kluba diplomatov Slovenije. Kaj vas je vzpodbudilo k sodelovanju z nami?
Dr. Cerar:
Res je. Nekaj člankov sem napisal tudi posebej za vas, objavili pa ste tudi nekaj povezav na moje zapise v drugih medijih. V Sloveniji je razmeroma malo ustanov, ki bi se podrobneje ukvarjale z diplomacijo in mednarodnimi odnosi, ki bi dajale svoj konkretni prispevek k krepitvi vsestranskega mednarodnega sodelovanja in tudi širile vedenje o mednarodnih zadevah v naši javnosti. Vaše delo torej cenim in s svojimi prispevki, sem vas skušal vzpodbuditi, da pri njem vztrajate. Da ne pozabim, iskrene čestitke ob prvi obletnici vašega delovanja. Svečane prireditve ob tem jubileju v ljubljanski Mestni hiši pred dnevi sem se z veseljem udeležil.
Kastner:
Kot ste že omenil, ste avtor številnih knjig, morda se osredotočiva le na to katera je vaša zadnja?
Dr. Cerar:
Med strokovnimi knjigami je to Slovenski diplomatski pojmovnik, pravzaprav druga dopolnjena elektronska izdaja, ki je izšla pred tedni pri Založbi Univerze v Ljubljani. Knjiga je prosto dostopna in povezavo nanjo ste objavili tudi na vaši spletni strani, za kar se vam zahvaljujem. V njej na štiristo straneh razlagam pojme, s katerimi sem se srečeval med dolgoletnim opravljanjem svojega poklica. Med leposlovnimi deli, ki so sicer v manjšini, pa je med pravljicami za otroke zadnja Slinko, za odrasle pa četrti del romana Grenke pomaranče.
Kastner:
Nam lahko kaj več poveste o Slovenskem diplomatskem pojmovniku? Če se ne motimo, gre za prvo tovrstno delo pri nas?
Dr. Cerar:
Ledine ravno nisem oral, saj so nekatere pojme oziroma njihovo vsebino omenjali že nekateri moji kolegi diplomati in pravniki pred menoj. Res pa je, da ne v tolikšnem številu in na enem mestu, kar je tudi v tujini redkost. V svojem delu sem zajel vrsto pojmov iz diplomacije, zunanje politike in mednarodnih odnosov ter mednarodnega prava; tudi najbolj sodobne. Večina njih je v izvirniku v angleškem jeziku. Angleščina je namreč v zadnjih desetletjih kot jezik diplomacije izpodrinila francoščino in ta pred tem latinščino. V knjigi pa je poleg pojmov v omenjenih treh jezikih najti tudi pojme v nemščini, ruščini in kitajščini in še kakšnem jeziku, ki so se mednarodno uveljavili in so tako v splošni rabi. Njihovo poznavanje je za uspešno delo diplomatov nujno, drugim pa olajša razumevanje dogajanja v mednarodni skupnosti. Za moje delo je značilno tudi to, da v njem navajam prelomne dogodke zadnjih sto, dvesto let in osebe ter njihove izjave, ki so jih oblikovale.
Kastner:
Je tudi Slovenija tu našla svoje mesto?
Dr. Cerar:
Slovenski diplomatski pojmovnik si ne bi zaslužil svojega imena, če se v njem ne bi našel tudi del naše zgodovine in še posebej diplomatske. Vse od ideje o zedinjeni Sloveniji, do našega osamosvajanja in mednarodnega priznanja in mednarodnega delovanja Republike Slovenije v minulih treh desetletjih.
V svojem delu sem skušal biti kar se da objektiven, res pa bo pozoren bralec lahko ugotovil, da sem zagovornik liberalne demokracije in mednarodnega prava in suverene enakosti držav in spoštovanja njihove ozemeljske celovitosti.
Na fotografiji Dr. Božo Cerar z Josephom Bidnom, sedanjim predsednikom ZDA in Jaapom de
Hoop Schefferjem, nekdanjim generalnim sekretarjem Nata
Kastner:
Energije vam očitno ne primanjkuje, ali sedaj, ko je Slovenski diplomatski pojmovnik pod streho, že načrtujete kaj novega?
Dr. Cerar:
O načrtih za prihodnost bom raje molčal, saj je veliko odvisno od zdravja. Glede diplomatskega pojmovnika pa lahko rečem, da delo ne bo nikoli dokončano. Že v teh par tednih po zadnji izdaji (pred tem sta izšli še dve) sem zasledil nekaj dodatnih pojmov. Ne vem, ali sem jih prej spregledal, ali pa so res novi.
Na primer…
Na primer sportswashing. Gre za prakso nekaterih držav, da s prevzemom sponzorstva nad nekim športnim klubom ali športnim dogodkom (svetovnim prvenstvom itd.) odvrnejo pozornost javnosti od nekih drugih svojih praks, recimo kršenja človekovih pravic ali onesnaževanja okolja. Izkoriščajo torej ljubezen ljudi do športa in si na ta način skušajo oprati (washing), izboljšati svoj ugled v svetu.
Ali pa de-risking, kot nasprotje decouplingu (tega v pojmovniku podrobneje opisujem). Avtorstvo tega pojma se pripisuje Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije, ki pa ga je posvojila in izgleda tudi osvojila administracija ameriškega predsednika Bidna. Decoupling pomeni popolno prekinitev ekonomskih (in še nekaterih drugih odnosov) s Kitajsko. De-risking pa te odnose načeloma ohranja, s tem da se pazi, da ne prihaja do prevelikega tveganja (risking) oziroma prevelike odvisnosti od Kitajske, ki bi lahko ogrozila nacionalno varnost članic EU in ZDA. Misli se tako na nakupe redkih mineralov na kitajskem trgu kot na tamkajšnjo prodajo zahodnih izdelkov. Še posebej strateško važnih visoko tehnoloških izdelkov, kot so polprevodniki in sestavine zanje.
Tu je še ljubljansko-haaška konvencija oziroma konvencija o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev. Ta je bila nedavno parafirana na diplomatski konferenci, ki jo je gostila Slovenija.
Kastner:
Kako bi opisali razmere v svetu danes?
Dr. Cerar: O tem bi lahko napisal še eno knjigo. Marsikaj lahko razberete že v samem pojmovniku. Na kratko pa lahko rečem naslednje. Položaj v svetu danes je zelo kompleksen in nevaren. Mnogi ga primerjajo s položajem v Evropi v prvi polovici prejšnjega stoletja, se pravi pred katastrofo prve in druge svetovne vojne. Tudi danes smo namreč za razliko od nekaj desetletij nazaj priča siloviti vsestranski tekmi med velesilami, pa ne samo njimi ter enormnemu povečevanju vojaških proračunov. ZDA so sicer še vedno prva sila v svetu, vendar njena moč v svetu v primerjavi z desetletji nazaj slabi. Na drugi strani se krepi moč in vpliv Kitajske. Svojo veljavo si skuša povrniti Rusija. V okviru imperialističnih ambicij svojega predsednika, si skuša z brezobzirno invazijo pokoriti sosednjo Ukrajino. Obe Kitajska in Rusija nasprotujeta liberalno demokratičnim vrednotam in redu, ki ga je po drugi svetovni vojni uveljavil Zahod. Pri tem se jima pridružujejo še nekatere druge države. Udeleženke današnje tekme za razliko od prej omenjenega preteklega obdobja razpolagajo z jedrsko oborožitvijo ali pa so na tem, da si jo pridobijo. Izgledi, da se konje v tej tekmi zaustavi in da se moderno tehnologijo vpreže v spopad s podnebnimi spremembami, v pospeševanje gospodarskega razvoja in odpravljanje neenakosti in revščine v svetu, pa za enkrat niso obetavni. In v tem večpolnem svetu si ustrezno mesto išče tudi EU. V tem pa bo uspela le, če bo enotnejša in bo presegla zunanjo politiko najmanjšega skupnega imenovalca ter prišla do spoznanja, da nista dovolj le gospodarska moč in soft power (blaga moč), ampak z ozirom na trenutni svet tudi hočeš nočeš hard power (vojaška moč).
Kastner:
Omenili ste, da ste v slovenski diplomaciji sodelovali od samega začetka. Se o teh pionirskih časih našega mednarodnega delovanja ve dovolj?
S predsednikom Severne Makedonije Stevom Pendarovskim
Dr. Cerar:
Mislim, da je izredno pomembno, da o tistih časih ostane čim več pisnih sledi oziroma, da se ohrani čim več dokumentov. Drugače bodo pomembna dejanja utonila v pozabo oziroma se jih bo prikrojevalo, podcenjevalo ali celo zanikalo. Cenim knjižne zapise mojih kolegov iz tistih časov in še posebej književni opus na to temo dr. Dimitrija Rupla, našega prvega ministra za zunanje zadeve. Sam sem o svojem prispevku k naši osamosvojitvi in mednarodnem priznanju med drugim pisal v Diplomaciji za kulisami in Opazovalcih. Prispeval sem tudi kakšen ducat gesel v Enciklopediji slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti. Mlajša generacija bi vsekakor morala biti bolje seznanjena s tistimi prelomnimi časi, ko smo Slovenci uresničili svoje tisočletne sanje in si izborili mesto v mednarodni skupnosti, ki nam pripada. Veliko sem hodil po svetu in lahko rečem, da je vrsta držav veliko bolje poskrbela za domovinsko izobraževanje in vzgojo svoje mladine. Pomena lastne države bi se morali bolje zavedati. Ukinitev muzeja slovenske osamosvojitve me je tudi kot veterana vojne za Slovenijo močno prizadela.
Kastner:
Kako pa ocenjujete slovensko zunanjo politiko od osamosvojitve do danes?
Dr. Cerar:
Ločim dvoje obdobij. V prvem smo imeli jasne cilje, bili dokaj enotni in imeli temu primerne uspehe. Razmeroma hitro smo prišli do mednarodnega priznanja in članstva v OZN (tudi prvega dveletnega članstva v Varnostnem svetu) in drugih multilateralnih organizacij ter vstopili v Nato (varnostni okvir) in EU (politično-ekonomski okvir oziroma okvir naših vrednot). Imeli smo tudi nekaj odmevnih mednarodnih aktivnosti kot na primer ustanovitev ITF – mednarodnega sklada za razminiranje ali gostitev srečanja predsednikov ZDA in Rusije. Dobro smo tudi predsedovali Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Svetu EU in Svetu Evrope. Potem je prišlo do nekakšne zadrege in rekel bi celo določenega tavanja v iskanju naše zunanjepolitične niše. Res pa je naša zunanja politika pogojena z dejstvi, da smo parlamentarna demokracija ter članica EU in Nata. Ne glede na menjave vlad in posamezne nianse menim, da naša zunanja politika predstavlja politiko kontinuitete. Smo del Zahoda, srednje evropska in mediteranska država in mejimo na Balkan (ali smo celo njegov del) in to se na našem zunanjepolitičnem ravnanju mora poznati.
Z Ban Ki-moonom, nekdanjim generalnim sekretarjem OZN
Kastner:
Omenjali ste naše diplomatske uspehe, kaj pa neuspehi?
Dr. Cerar:
Tudi teh je bilo nekaj, vendar o njih seveda neradi govorimo, tudi ocene o tem so lahko precej subjektivne. Sam bi mednje uvrstil na primer neuspelo drugo kandidaturo za Varnostni svet OZN, neuspelo kandidaturo nekdanjega predsednika države dr. Türka za generalnega sekretarja OZN, nekatera neurejena vprašanja nasledstva po SFRJ, tudi zadeva naše meje s Hrvaško se še vedno vleče in še kaj.
Kastner:
In kako komentirate našo ravno kar izvolitev v Varnostni svet Svetovne organizacije?
Dr. Cerar:
Seveda sem je zelo vesel. Predstavlja velik uspeh Republike Slovenije, ki nas vrača na svetovni zemljevid, krepi naš ugled, dviga našo samozavest in je lepa spodbuda za naše prihodnje delovanje na zunanjepolitičnem področju. Iskrene čestitke zunanji ministrici Tanji Fajon za uspešno volilno kampanijo ter njenemu predhodniku Anžetu Logarju za vložitev kandidature ob pravem trenutku. Kot dolgoletni uslužbenec Ministrstva za zunanje in evropske zadeve nisem dvomil, da kolegi svojega posla ne bi zadovoljivo opravili. Me je pa v zadnjih tednih nekoliko zaskrbelo ravnanje naše politike, tako vladne kot opozicijske. Sprejeto je bilo nekaj nepotrebnih, lahko bi dejal za našo kandidaturo škodljivih odločitev in izjav, ki so imele za posledico, da se je tudi ob tej kandidaturi pokazala naša neenotnost. K sreči niso bile usodne. Upam, da bomo svoje članstvo v organu, ki prvenstveno skrbi za ohranjaje varnosti in miru na našem planetu, dobro izkoristili. Da bomo, ne samo za naslednji dve leti, ampak tudi za v naprej našli vprašanji ali dve, k reševanju katerih lahko dejansko prispevamo dodano vrednost in se izkažemo kot odgovorna članica mednarodne skupnosti in s tem upravičimo izkazano zaupanje.
Kastner:
Najlepša hvala dr. Cerar. Želimo, da bi vam pero še dolgo služilo.
