Klub diplomatov Slovenije na dogodku: Konferenca Dan Afrike
V četrtek, 20. 4. in v petek, 21.4. 2023 smo se na Brdu udeležili 12. Mednarodne konference Dan Afrike. Konferenco je organiziralo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve v sodelovanju z Evropsko komisijo in pod pokroviteljstvom predsednice RS gospe dr. Nataše Pirc Musar. Konference se je udeležilo več sto udeležencev, med njimi tudi zunanji ministri 4 afriških držav: Zelenortski otoki, Malavi, Ruanda in Komori, ter vrsta ambasadorjev tujih držav v Sloveniji.
Tema tokratne konference je bila namenjena razpravi o podnebni varnosti za prihodnost. Vse bolj se namreč zavedamo dejstva, da podnebne spremembe ne vplivajo zgolj na kakovost življenja, temveč predstavljajo eno najresnejših groženj za svetovno varnost in celo obstoj določenih držav in skupnosti.
Po uvodnem nagovoru ministrice za zunanje in evropske zadeve, gospe Tanje Fajon, je sledil panelni razgovor političnih voditeljev. Dhoihir Dhoulkamal, zunanji minister Zveze otočja Komori, ki trenutno predseduje Afriški uniji, je poudaril, da Afričani že zdaj trpijo zaradi posledic podnebnih sprememb, ki pa so jih povzročili druge, industrijsko najbolj razvite države. Afrika tako prispeva le 2,5% delež k svetovnim izpustom toplogrednih plinov, posledice pa se kažejo v ekstremnih in uničujočih naravnih katastrofah, kot so: več-letne suše, poplave, rušilni vetrovi, ipd.
Neposredne posledice segrevanja ozračja občutijo tudi v Republiki Malavi. Tamkajšnja zunanja ministrica Nancy Tembo je opisala nedavno izkušnjo uničujočega delovanja ciklona Freddy, ki je odnesel več kot tisoč življenj in uničil javno infrastrukturo. In medtem, ko so na jugu te majhne države divjale nevihte in poplave, se je sever soočil z največjo sušo doslej in popolno nezmožnostjo kmetovanja. Ministrica Tembo je pri tem opozorila, da štejejo predvsem dejanja, zato je pozvala k pomoči in ukrepanju.
Vincent Biruta, minister za zunanje zadeve Ruande, je sicer podaril, da bodo tudi afriške države dosledno upoštevale doslej sklenjene podnebne dogovore, vendar pričakuje, da bodo razvite države prepoznale in izkoristile potencial inovativnih rešitev v afriških državah samih. Podnebne spremembe so vse bolj varnostno vprašanje. Ugotavljajo namreč, da se dvig temperature odraža tudi v širjenju nalezljivih bolezni (npr. malarije), tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Prav bi bilo, da bi se v afriških državah pričela proizvodnja zdravil.
Vprašanje izrazitih migracijskih tokov, kot posledice podnebnih sprememb, je izpostavil zunanji minister Zelenortskih otokov Rui Alberto de Figueiredo Soares. Meni, da bo mednarodna skupnost morala poiskati tudi nove finančne rešitve, s katerimi se bodo najbolj prizadete afriške države lažje spoprijemale s posledicami podnebnih sprememb in izgrajevale odpornost pred najrazličnejšimi krizami.
V prvi panelni razgovor se je preko spleta vključila tudi evropska komisarka za mednarodno partnerstvo Jutta Urpilainen. Tudi ona jeposebej poudarila pomen sodelovanja v boju proti podnebnim spremembam, ki je bistven za razvoj, stabilnost in varnost afriške celine.
V drugem panelnem razgovoru so sogovorniki iz vrst znanstvenikov, raziskovalcev in predstavnikov vladnih in nevladnih institucij razpravljali o vlogi Varnostnega sveta OZN pri reševanju problematike podnebne varnosti. Poudarili so, da so za varnost ključni: dialog, konceptualizacija, sinergija med organizacijami na vseh nivojih, partnerstvo, dostopni finančni skladi in usposabljanje kadrov.
Predsednica RS, dr. Nataša Pirc Musar je predstavnikom afriških držav zagotovila, da si bo
Slovenija, v primeru uspešne izvolitve za nestalno članico, v Varnostnem svetu OZN prizadevala, da postane podnebna varnosti ena od najvišjih prioritet agende delovanja. Hkrati je izrazila upanje, da se bo partnerstvo in sodelovanje Slovenije z afriškimi državami močno okrepilo. Podnebna pravičnost sodi na področje človekovih pravic in verjame, da lahko prav ženske veliko pripomorejo k doseganju lokalne odpornosti in izboljšanju kakovosti življenja, zato se bo še naprej zavzemala za pravice žensk.
V popoldanskem delu panelnih razgovorov so se sogovorniki posvetili potrebi po vključevanju in vlogi žensk, mladih in civilne družbe na pereče podnebne spremembe in odzivanje na ogroženo podnebno varnost. Zlasti mladi in ženske so namreč tisti del družbe, ki ima premalo priložnosti za izražanje mnenja in še manj za aktivno vključevanje v aktivnosti udejanjanja ciljev trajnostnega razvoja.
Drugi dan konference, v petek, 21.4. 2023, je bil namenjen razpravi o povezovanju odpornih gospodarstev in podnebne varnosti. Zbrane sta uvodoma nagovorila minister za gospodarstvo, turizem in šport, g. Matjaž Han, nato pa še minister za naravne vire in prostor, g. Uroš Bržan. Sledila sta še dva vzporedna panelna razgovora, in sicer:
- prvi na temo krepitve na naravi temelječih rešitev in ukrepanju za večjo odpornost na podnebne spremembe na lokalni ravni in
Temu je sledila še predstavitev delovanja obstoječih afriških poslovnih klubov, ki si prizadevajo ponuditi slovenskemu gospodarstvu kar se da učinkovito podporno okolje za oblikovanje poslovnih partnerstev, internacionalizacijo in naložbe slovenskih podjetij v afriških državah. Pri tem bi bilo zelo zaželeno tudi odprtje kakšnega novega veleposlaništva RS.
Ugotavljamo, da je bila minula konferenca Dan Afrike odlična priložnost za mreženje in navezavo novih stikov, ki bodo gotovo doprinesli k temu, da preidemo od besed o podnebnih spremembah k dejanjem- projektom za povečanje sodelovanja in krepitev odpornosti pred okoljskimi, energetskimi, prehranskimi, zdravstvenimi in drugimi krizami. Zdaj je čas za dejanja! Pridružite se nam na katerem od projektov.
