Na koncu prejšnjega meseca se je v Madridu odvijal vrh Nata – zasedanje vodij držav oziroma vlad članic Severno-atlantskega obrambnega zavezništva. Nekateri so ga označili za zgodovinskega. Vsekakor je šlo za enega pomembnejših vrhov. Potekal je pod vtisom invazije ruske vojske na Ukrajino ter njenih vojnih zločinov nad ukrajinskim civilnim prebivalstvom. Se pravi grobih kršitev mednarodnega prava z Ustanovno listino OZN na čelu in mednarodnega humanitarnega (vojnega) prava. Nato kot politično-vojaška organizacija ob tem ni mogel ostati neprizadet. Politično-varnostna arhitektura, ki se je v Evropi izoblikovala po drugi svetovni vojni, je bila z nadaljevanjem ruske agresije na sosednjo državo in grožnjami tudi drugim namreč močno prizadeta. Članice Nata so na vrhu manifestirale svojo enotnost, izkazale solidarnost z Ukrajino in najostreje obsodile rusko invazijo ter posledično sprejele vrsto odločitev, med drugim nov strateški koncept zavezništva.
Predno o njem podrobneje spregovorimo, naj omenimo še nekatere druge, pomembnejše odločitve vrha. Z njimi se je z ozirom na vse bolj agresivno Rusijo zavezništvo v določeni meri spremenilo – prilagodilo in okrepilo.Vse z namenom da na kontinentu ohrani mir. Močno se je okrepila odvračalna in obrambna drža zavezništva oziroma prednja obramba pred Rusijo. To pomeni, da se je močno povečalo število Natovega vojaštva, orožja in opreme v državah članicah na njegovem vzhodnem boku oziroma vzdolž meje z Rusijo. Namesto štirih bataljonskih bojnih skupin (v Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem), ki so bile nameščene po prvi ruski agresiji na Ukrajino leta 2014, jih bo sedaj osem (še na Slovaškem, Madžarskem, Romuniji in Bolgariji) in to na nivoju brigade. Če bataljon šteje okoli tisoč vojakov, jih brigada desetkrat več. Slovenski vojaki, ki so že nameščeni v Latviji, bodo po novem tudi na Slovaškem. Močno se bo tudi povečalo število vojakov v visoki pripravljenosti in to s 40 na 300 tisoč, ki bi se angažirali po potrebi. Večji bo tudi znesek, ki ga države članice namenjajo obrambi – vsaj 2% BDD. Dogovorile so se tudi o dolgoročni pomoči napadeni Ukrajini in z ozirom na njuni prošnji za članstvo Finsko in Švedsko povabile, da pričneta s pristopnimi pogajanji. Nato je danes enotnejši in močnejši kot kdajkoli.
Strateški koncept predstavlja drugi najbolj pomemben dokument zavezništva, takoj za Wahingtonsko ustanovno pogodbo iz leta 1949. Z njim se za deset ali več let določijo prioritete delovanja, odvisno od stanja v mednarodni skupnosti oziroma groženj severno-atlantski skupnosti. Kot vemo, je bil Nato prvenstveno ustanovljen z namenom kolektivne obrambe pred Sovjetsko zvezo oziroma pred napadom s katerekoli strani (pristop 360 stopinj). Povezuje oba bregova Atlantika (Evropo in ZDA) in predstavlja skupnost, ki prisega na skupne vrednote (svoboda posameznika, človekove pravice, demokracija, vladavina prava) in katere članice so se zavezale, da bodo v primeru napada branile druga drugo (5. člen ustanovne pogodbe).
V novem strateškem konceptu članice zavezništva ugotavljajo, da avtoritarni igralci v mednarodni skupnosti ogrožajo naše interese, naše vrednote in demokratični način življenja. Najbolj pomembno in neposredno grožnjo varnosti zaveznic v danem trenutku predstavlja Rusija, ki spodkopava na pravilih temelječ mednarodni red. Zanimivo, da se je v prejšnjem strateškem konceptu iz leta 2010 Rusija še omenjala kot partnerica. Zavezništvo je, kot smo dejali, močno okrepilo svojo odvračalno in obrambno držo zoper Rusijo, vendar istočasno ostaja pripravljeno za dialog z njo. Drugo po pomembnosti grožnjo predstavlja terorizem. Na tretjem mestu koncept omenja Kitajsko kot izziv našim interesom, varnosti in vrednotam. Tudi ona spodkopava na pravilih temelječ mednarodni red in pri tem krepi strateško partnerstvo z Rusijo. Kitajska se v strateškem konceptu pojavlja prvič. Zavezništvo je sicer odprto do konstruktivnega angažiranja z njo. Naj tu omenimo, da so se vrha zavezništva kot gostje, opazovalke prvič udeležile tudi partnerske države Avstralija, Japonska, Južna Koreja in Nova Zelandija. Članice zavezništva so z njimi razpravljale o globalnih izzivih, ne nazadnje tudi tistih, ki prihajajo iz azijsko-pacifiškega območja. Koncept je seveda zajel tudi kibernetične in hibridne ter druge grožnje, ne nazadnje tiste povezane s klimatskimi spremembami.
Naloge zavezništva tudi v novem konceptu ostajajo iste. Se pravi: odvračanje in obramba; preprečevanje in upravljanje kriz; kooperativna varnost. Prva naloga danes predstavlja absolutno prioriteto. Zavezništvo pri tem deluje v vseh petih domenah – na kopnem in morju, v zraku in vesolju ter kibernetičnem prostoru. Dokler bo obstajalo nuklearno orožje (Rusija je v zadnjih mesecih z njim večkrat grozila) bo prisotno tudi Natovo nuklearno odvračanje. Pri tem pa se zavezništvo zavzema za nadzor nad oborožitvijo, razorožitev in neširjenje orožja za množično uničevanje, saj se s tem povečuje varnost.
Nato bo tudi v prihodnje aktiven v preprečevanju in upravljanju kriz, ki bi predstavljale grožnjo zaveznicam. Pri tem se bo povezoval s partnerskimi državami, EU, OZN in regionalnimi organizacijami.
Prispevek h kooperativni varnosti predstavljata politični dialog in praktično sodelovanje držav članic s partnerji in to na osnovi medsebojnega spoštovanja in obojestranskih koristi. S tem se prispeva k stabilnosti in varnosti v mednarodni skupnosti. Partnerstva so odločilnega pomena pri varovanju t.i. global commons (globalne skupne dobrine – oceani, atmosfera, Antarktika) in global public goods (globalne javne dobrine – čisto okolje, zdravje, varnost, mir) ter pri krepitvi naše odpornosti in ohranjanju mednarodnega reda temelječega na pravilih.
EU je za Nato enkratni in bistveni partner, s katerim deli iste vrednote v ohranjaju mednarodnega miru in varnosti. Nato priznava pomen močnejše in zmogljivejše evropske obrambe, ki pozitivno prispeva k čezatlantski in globalni varnosti in ki je z njim komplementarna in povezljiva.
Vrata zavezništva ostajajo odprta. O članstvu odločajo zaveznice in ne kdo tretji.
Koncept namenja veliko pozornost graditvi odpornosti tako posameznih članic kot zavezništva v celoti, kar bi lahko v prihodnosti predstavljajo dodatno temeljno nalogo zavezništva.
Odgovornost za uspeh zavezništva si enakopravno delijo vse članice, vključno s polnim izpolnjevanjem zavez glede obrambnih naložb oziroma zagotovitve zmogljivosti. Tega bi se morala bolje zavedati tudi naša država.
Naj omenimo še vizijo zavezništva oziroma njegovih članic, ki jo prav tako najdemo v konceptu. Zaveznice si prizadevajo za svet, kjer se spoštujejo suverenost, ozemeljska celovitost, človekove pravice in mednarodno pravo, svet, kjer si vsaka država lahko svobodno izbere svojo pot.
Po vrhu v Madridu in tam sprejetih odločitvah je pred zavezništvom vsekakor še veliko dela. Ne nazadnje tudi glede vojne v Ukrajini, prekinitve ognja in pričetka mirovnih pogajanj. Dolgotrajna vojna z vsemi ekonomskimi in političnimi posledicami, se kaj lahko odrazi tudi na do sedaj zgledni enotnosti zavezništva.
Julij, 2022
dr. Božo Cerar, veleposlanik v pokoju, nekdanji stalni predstavnik Republike Slovenije pri Natu.
*Klub diplomatov Slovenije ne prevzema odgovornosti za vsebino člankov. Prispevki naših članov in gostujočih izražajo izključno mnenja avtorjev.
