Klub diplomatov na dogodku – Proslava ob 104. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v sredo, 16.8.2023 na Prekmurskem trgu
Na predvečer praznika, ki sicer ni dela prost dan, je Prekmurski trg, ki mu nekateri očitajo “betonsko arhitekturo”, oživel v vzdušju, ki ga že pregovorno povezujemo s Prekmurci: pristno, gostoljubno, veselo, kulinarično bogato in pospremljeno z zvoki cimbal.
Klub Prekmurcev v Ljubljani je bil organizator tokratne proslave v počastitev državnega praznika ob 104. obletnici priključitve območja Prekmurja takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev na pariški mirovni. Prekmurski Slovenci so bili s tem, po 9-stoletij dolgi madžarski nadvladi, ponovno združeni z matičnim narodom. Ob koncu prve svetovne vojne, 12. avgusta 1919 je jugoslovanska vojska zasedla Prekmurje, 17. avgusta pa na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju. Žal so zunaj “matične domovine” tedaj ostali Slovenci v Porabju.
V Sloveniji obeležujemo ta praznik, ki ni dela prosti dan, od leta 2006. Priložnostni nagovori na tokratni proslavi so bili v duhu nedavnih tragičnih dogodkov ob poplavah v dobršnem delu Slovenije, tudi v Prekmurju. V uvodnem nagovoru je predsednica Kluba Prekmurcev v Ljubljani poudarila, da se tudi v teh težkih časih kaže širokogrudnost Prekmurcev, o katerih je pisal Miško Kranjec. Rojen v Polani je deloval v Ljubljani. Letos junija je minilo 40 let od njegove smrti, v njegovih delih pa se je prvič vzpostavila tudi literarna pokrajina Prekmurje.
Slavnostni govornik je bil minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Tudi on se je, kot “priženjeni” Prekmurec osredotočil na Kranjčevo zapuščino in dejstvo, da se prav v teh težkih dneh odpravljanja posledic letošnjih naravnih ujm potrebno zavedati, da smo močne le, če smo skupaj, solidarni in širokogrudni. Le-takšni pa so vedno bili, so in bodo prav Prekmurci, ki so povsod po svetu, veliko njih, zlasti izobražencev, tudi v Ljubljani.
Vsak od njih nosi s seboj košček domačega Prekmurja, čemur je, v svojem nagovoru, pritrdil tudi ljubljanski župan Jankovič. Ponovno je izrazil ponos, da je “najlepše mesto na svetu” pred štirimi leti, uspelo dobiti tudi lepo urejen Prekmurski trg s tribuno, ki služi povezavi vseh nivojev javnega prostora v eno doživljajsko celoto. Kaskadno spuščene stopnice oblikujejo nov javni prostor, ki se spusti na trg in odkriva prej skriti pogledi na arhitekturno in spomeniško dediščino Plečnikovih zapornic, palače Cukrarne, Hrenovega spomenika in širšega okolja Šempetra in Poljanske ceste. Ob 100.obletnici priključitve je bil postavljen tudi spomenik, ki ga je zasnoval akademski kipar Zoran Srdić Janežič. Z njim se je avtor poklonil predvsem tradicionalni, a izumirajoči prekmurski obrti, lončarstvu. Spomenik tako sestavlja 340 lončarskih oblik, ki so različno razporejene po podstavku. Navkljub številnim pomislekom je tudi ta trg primeren za druženje ob najrazličnejših dogodkih, še zlasti pa je prijetno srečate Prekmurce, živeče v Ljubljani in tiste, ki pridejo v prestolnico le občasno z namenom, da Ljubljančanom ponudijo katero od številnih dobrot. Tudi v sredo jih je bilo kar nekaj. Na priložnostnih stojnicah smo lahko našli marsikaj: od zaščitene Prekmurske gibanice in prekmurske šunke, do odličnega vina, domačega paradižnika, bučnega olja, dödölov, posolank, ipd. V kulturnem programu je sodelovala vedno odlična folklorna skupina KUD Beltinci, otroci glasbene šole Lendava in glasbena skupina Ethnotrip.
