Za ponazoritev še posebej slavnostne in formalne večerje sem izbral večerjo, ki sta jo v čast Njenemu veličanstvu kraljici Elizabeti II. in Njegovi kraljevski visokosti vojvodi Edinburškemu ob njunem obisku v Sloveniji oktobra 2008 priredila predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in gospa Barbara Miklič Türk v Gradu Brdo pri Kranju. Kraljevi par je spremljal zunanji minister David Miliband. Šlo je za državniški obisk, torej obisk na najvišji ravni. Potrdil je odlične odnose med državama. Potekal je ob vojaških časteh in
Sprejem kraljice Elizabete II. z vojaškimi častmi na Gradu Brdo (arhiv Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije)
strogem spoštovanju protokola. Slavnostna večerja je bila, če ne vrh, pa eden od vrhov obiska. Za kraljico, navajeno tovrstnih obedov, je bil kot ljubiteljico konj najbrž bolj zanimiv obisk kobilarne Lipice naslednji dan. Osebni razlog, da sem se osredotočil na to večerjo, je bilo dejstvo, da sem leta 1992, kakor sem opisoval na začetku knjige, odprl slovensko veleposlaništvo v Združenem kraljestvu in da smo si že v prvih letih po vzpostavitvi diplomatskih odnosov začeli prizadevati za kraljičin obisk pri nas. Takšen dogodek se namreč pripravlja leta, tudi desetletja. Za nameček sem na svoji poklicni poti služboval še v dveh državah – Avstraliji in Kanadi, ki za svojo kraljico priznavata kraljico Združenega kraljestva.
Še pred večerjo je potekala izmenjava daril in odlikovanj. Predsednik Türk je kraljico Elizabeto II. odlikoval z redom za izredne zasluge Republike Slovenije, in sicer za zasluge pri razvijanju in utrjevanju prijateljskih meddržavnih odnosov ter za njen prispevek k utrjevanju mednarodnega miru in za številna človekoljubna dejanja. Kraljica pa je slovenskega gostitelja odlikovala s križem Knight Grand Cross (GCB), red The Most Honourable Order of the Bath.
Slovenski predsednik je gostji poklonil čajni komplet iz porcelana Catbriyur, njen soprog pa je prejel Valvasorjevo Veliko grbovno knjigo. Unikatno čajno kolekcijo sta izdelala Katja Jurgec Bricman in Jure Bricman. V njej se prepletata okrasje z znamenitega londonskega Big Bena in motiv značilnega slovenskega nageljna. Darilo kraljici je primer vrhunskega slovenskega izdelka oziroma sodobne slovenske umetnosti, darilo njenemu soprogu pa je izražalo zgodovinskost slovenskega naroda oziroma slovensko kulturno dediščino. Šlo je torej za prepletanje slovenske in britanske kulture, tradicionalnega s sodobnim. Pravzaprav je kraljica, ljubiteljica konj, dobila v dar tudi pravega lipicanca 085 Favory Canissa XXII. Vendar je šlo bolj za simbolično darilo, saj je konj na njeno željo ostal v Lipici v trajni oskrbi. Tudi darilo za kraljičinega soproga, kakor navajam v nadaljevanju, je bilo izbrano vse prej kakor slučajno. Kraljica je slovenskemu predsedniku podarila knjigo s fotografijami slik Hansa Holbeina iz Kraljeve knjižnice v Windsorskem gradu. Mimogrede naj omenim, da je Holbein tudi avtor znane slike z naslovom The Ambassadors. Soproga predsednika je prejela spominsko srebrno šatuljo za nakit in podpisano fotografijo, na kateri sta kraljica in vojvoda Edinburški. Omeniti velja še darila članom kraljeve hiše, ki so na obisku spremljali kraljico. Med protokolarnimi darili so tako bili idrijska čipka, grafika Tromostovje, kristalna karafa, velik kristalni krožnik in veliki kristalni svečnik Steklarne Rogaška, večerna torbica iz črnega žameta Marjete Grošelj in Plečnikova kljuka z NUK-a Boštjana Štineta. Zunanji minister Miliband je prejel kelih Vrtnica Oskarja Kogoja.
Vabilo na večerjo (arhiv Protokola Republike Slovenije)
V okviru programa, ki je potekal na Gradu Brdo, sta predsednik dr. Türk in soproga kraljevski par Združenega kraljestva pozdravila že pred gradom. Kraljica je za tem v Kristalnem salonu ločeno sprejela predsednika vlade Janeza Janšo in predsednika državnega zbora dr. Pavla Gantarja. Nato se je
Knjiga gostov v Gradu Brdo (arhiv Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije)
kraljevski par vpisal v knjigo gostov, v Malem salonu pa se seznanil z gosti na večerji. Ta je po aperitivu potekala v Kristalni dvorani Gradu Brdo. Moški so bili oblečeni v črn frak, belo srajco, bel metuljček, bel telovnik, črne hlače in lakaste čevlje, ženske pa v dolge večerne obleke različnih barv. Bela je sicer rezervirana za kraljico. Bila je to ena redkih priložnosti, da se pri nas obleče frak. Glavni mizi sta bili priključeni dve manjši. Seznam gostov je bil pričakovano raznovrsten in manj pričakovano predolg. Čeprav se v praksi tolerira, da je večje število vabljenih na strani gostitelja, pa prevelikega razkoraka med domačo in tujo stranjo ne bi smelo biti. Navzoči so bili predstavniki izvršne oblasti – zanimivo, da le predsednik vlade in zunanji minister – ter visoki predstavniki drugih dveh vej oblasti. Nekdanjemu predsedniku s soprogo, cerkvenim in vojaškim predstavnikom so delali družbo gospodarstveniki in kulturniki ter kopica drugih gostov. Za nekatere od njih je bilo res malce težje razbrati logiko, po kateri so se znašli za mizo. Vendar ima zadnjo besedo glede vabljenih vedno gostitelj.
Sedežni red (arhiv Protokola Republike Slovenije)
Na začetku večerje sta se izmenjali zdravici. Vsak je govoril v svojem jeziku. Zdravici sta bili vnaprej prevedeni in natisnjeni. Ob poslušanju ju je lahko vsak gost vzel v roke.
Prvi je bil seveda na vrsti gostitelj, predsednik dr. Danilo Türk.
»Vaše veličanstvo,
Vaša kraljevska visokost,
V veliko čast mi je, da imam priložnost zaželeti vam dobrodošlico v naši deželi v imenu državljanov Republike Slovenije. Kot predsedniku mi je še v posebno čast, da imam privilegij pozdraviti vas ob prvem obisku tu pri nas.
Vaš obisk vidim kot potrditev odličnih odnosov med našima dvema narodoma, ki ju povezuje prijateljstvo, katerega preteklost in pristnost vzbujata spoštovanje.
Širša javnost se vedno ni zavedala stoletne zgodovine teh odnosov. Med pomembnimi dogodki bi najbrž moral začeti s sprejemom slovenskega znanstvenika, umetnika, tehnika in vojaka Janeza Vajkarda Valvasorja v londonsko Kraljevsko združenje. Zanimanje tega je vzbudil neobičajni kraški pojav, presihajoče Cerkniško jezero v Sloveniji. Valvasor je jezero opisal kot »veliko čudo narave, kjer si med letom na istem mestu lahko ribaril, lovil in kosil.« S svojim raziskovanjem je Valvasor postavil Slovenijo na znanstveni zemljevid sveta. Lahko rečemo, da je zanimanje za naravo naša naroda povezalo že v 17.-tem stoletju.
Podobne prefinjene vezi lahko najdemo tudi na drugih področjih. Najbolje odsevajo v naši kulturni zgodovini. Po mnenju literarne stroke so našega velikega pesnika Franceta Prešerna pri njegovem kreativnem in vizionarskem ustvarjanju navdihovali angleškimi avtorji, kot so Shakespeare, Scott, Byron in Shelly. Slovenci smo njegove verze izbrali za nacionalno himno. Govorijo o človekovi svobodi in miru in podajajo brezčasno sporočilo. »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta po pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.«
Vaše veličanstvo, pozdravljam vas tudi kot predstavnika ene od držav, katerih prijateljstvo z nami je prestalo preizkus druge svetovne vojne, ene od največjih preizkušenj, ko so se ubranila načela, na katerih počiva naša civilizacija.
Slovenci zelo spoštujemo velikega vodjo Sir Winston Churchilla. Spominjamo se njegovega govora z junija 1940 in spoznanja, da bo od izhoda vojne z nacizmom in fašizmom odvisen prihodnji obstoj civilizacije ker, »če nam ne uspe, se bo celotni svet pogreznil v brezno novega stoletja temačnosti, ki ga bodo luči sprijene znanosti, podaljšale in napravile še bolj zloveščega.« To spoznanje je bilo odločilno za Združeno kraljestvo in izredno pomembno za usodo sveta in enako za preživetje nas Slovencev.
Zelo cenimo odločilni prispevek Združenega kraljestva k miru in sožitju v Evropi. Zavedamo se tudi odločilne vloge vaše države pri razreševanju kriz v našem delu Evrope na koncu preteklega desetletja in glede mednarodnega priznanja Slovenije. Vedno smo cenili britansko politiko razumevanja in podpore malim narodom. Ta podpora je bila zanje bistvena v 20-tem stoletju in po pomembna tudi v prihodnje.
Visoka razvitost naših odnosov ima veliko obrazov. Eden od njih, zelo pomemben za mojo generacijo, je bila seveda kulturna revolucija povezana z Beatlesi, katerim ste povsem upravičeno podelili viteške časti. Vendar ne samo preteklost, v našem sodelovanju nas zanimajo tudi novosti in to na vseh področjih naših prizadevanj.
Vaše visočanstvo, nisem še omenil naših političnih odnosov, ki so odlični, pa našega sodelovanja pri delu Varnostnega sveta OZN, sodelovanja na področju obrambe, ki je enako izredno, odkar smo postali članica Nata, pa kulturnega sodelovanja, ki se še naprej krepi, izmenjave blaga in storitev, ki se hitro povečuje, odkar smo postali članica EU.
To sodelovanje ima trdne temelje. V okviru skupnega evropskega doma, si prizadevamo uresničiti vizijo združene, svobodne in bogate Evrope, v smislu kulturne ustvarjalnosti, medsebojne solidarnosti, spoštovanja posameznikov in njihovih pravic in vsega bistvenega in splošno pomembnega za novo Evropo.
Kar se tiče temnih finančnih oblakov in začetka recesije, ne smemo izgubiti poguma in odločnosti. Dovolite mi, da še enkrat citiram Churchilla: »Pesimist vidi težavo v vsaki priložnosti, optimist vidi priložnost v vsaki težavi.« Pogum je med človekovimi lastnostmi na prvem mestu, saj omogoča vse ostale.
Vaše veličanstvo, danes ste na zgodovinskem obisku, ki bo nedvomno okrepil odnose med državama. Ti odnosi, s tako trdnimi temelji, bodo – in v to trdno verjamem – odlični tudi v prihodnje.
Vaše veličanstvo, vaša kraljevska visokost, naj na koncu poudarim, da dobro poznamo in cenimo pomembnost in širino prizadevanj kraljevske družine za lepšo prihodnost, za prijaznejše sonce na vsem planetu in vašo skrb za dediščino, ki jo bomo predali prihodnjim generacijam. Rad bi izkoristil to priložnost in se vam zahvalil za vaš trud.
Dovolite mi, vaše veličanstvo in vaša kraljevska visokost, da nazdravim vam osebno, Združenemu kraljestvu, blaginji naših državljanov, našemu prijateljstvu in sodelovanju v prihodnje. Želim vam vse najboljše … Na zdravje!«
Sledil je odgovor kraljice Elizabete II.
Kraljica Elizabeta II. med branjem zdravice. Kakor običajno ob tovrstnih priložnostih, je bila oblečena v večerno obleko bele barve (arhiv Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije)
»Spoštovani gospod predsednik,
Prisrčna hvala za prijazno in toplo dobrodošlico. S Princem Philipom sva počaščena, da najin prvi obisk Slovenije poteka tako kmalu po nadvse uspešnem prvem slovenskem predsedovanju Evropski uniji. Dovolite mi, da vam čestitam za izvrstno opravljeno delo in da se vam zahvalim za tesno sodelovanje med našima državama v tem nadvse delovnem obdobju.
Vaš uspeh je toliko bolj izrazit ob dejstvu, da je Slovenija postala neodvisna evropska država pred zgolj 17 leti. Korenite spremembe, ki so sledile letu 1991, so plod izjemne energije, vizije in odločnosti vaše države.
Morda je Slovenija mlada država, vendar so njeni ljudje pomembno prispevali k življenju v Evropi, k bogastvu naše umetnosti, znanosti in književnosti. Eden od pomembnih slovenskih biserov, ki se lahko pohvali z globoko in barvito zgodovino, je seveda lipicanec, ki je tu doma. Jutri se bova s princem Philipom odpravila v Lipico, kjer naju bodo poučili o pasmi, ki je že stoletja tako zelo cenjena po vsej evropski celini in s katero se Slovenija močno istoveti.
Prve stike sta naši državi navezali že pred več sto leti. Leta 1687 je znani znanstvenik in zgodovinar Janez Vajkard Valvazor zaradi svojega prispevka k razumevanju narave postal izvoljeni član britanskega Kraljevskega združenja. Pred nekaj leti smo po njem poimenovali tudi štipendijsko shemo za slovenske študente v Združenem kraljestvu.
Zgodovina je želela, da so se želje slovenskega naroda po neodvisnosti in priznanju lahko uresničile šele v zadnjem desetletju 20. stoletja. Pa vendar je Slovenija hitro nadoknadila izgubljeni čas. Združeno kraljestvo jo je skozi devetdeseta leta prejšnjega stoletja močno podpiralo na njeni poti k članstvu v Evropski uniji in Natu. Tesne vezi, ki so se takrat oblikovale med obema vladama, na področju sodstva, policijskega in vojaškega sodelovanja, se danes le še krepijo.
Danes skupaj s Slovenijo prenašamo znanje, ki ga je Slovenija pridobila na poti k uspehu, državam zahodnega Balkana in drugam. Slovenija velikodušno sodeluje pri človekoljubnih in mirovnih operacijah na mednarodnem odru, za kar ji izrekam spoštovanje. Združenemu kraljestvu je v ponos, da lahko sodeluje s slovenskimi zavezniki na Kosovu, v Iraku in v Afganistanu.
Sodelovanje med obema vladama je neprecenljivo, zavedamo pa se, da ima prijateljstvo tudi bolj človeške razsežnosti, in ni boljšega kot začeti z mladimi. S princem Philipom sva zelo vesela, da se v Sloveniji izvaja program vojvode Edinburškega Mednarodno priznanje za mlade. Počaščena sva, da ste se vi gospod predsednik, osebno zavzeli za uspešno delovanje tega programa.
Prav je tudi, da omenim dolgoletno ljubezen Britancev do Julijskih Alp, ki traja vse od prvih začetkov slovenskega turizma v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Britanski obiskovalci prihajajo v vaši deželo tako pozimi kot poleti, da bi se nagledali lepote slovenskih gora, gozdov in jezer ter se naužili topline in velikodušnosti slovenskih gostiteljev. Še več, veliko Britancev si je v Sloveniji ustvarilo svoj drugi dom.
Prepričana sem, da se bodo odnosi me našima državama v prihodnje še poglabljali. Upam, da bo najin obisk pokazal, kako pomembno vlogo pripisuje Združeno kraljestvo odnosu s Slovenijo, s katero nas družijo skupne vrednote in cilji in ki je naša partnerka v Evropski uniji in Natu. Princu Philipu in meni je v veliko zadovoljstvo, da sva lahko danes z vami.
Spoštovane gospe in gospodje, prosim, pridružite se mi, da skupaj nazdravimo predsedniku in državljanom Republike Slovenije.«
Nato so gostje lahko posegli po jedilnem priboru in se podrobneje seznanili z
Jedilnik (arhiv Protokola Republike Slovenije)
jedilnikom. Ta naj bi vsaj večinoma zajemal slovenske jedi, prilagojene obisku.
Eden od članov kuharske ekipe, ki je pripravila jedi za slavnostno večerjo (arhiv Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije)
Jedi, ki jih je pripravilo osem kuharjev pod vodstvom Roberta Merzela, so spremljala slovenska vina. Natočili so jih seveda v kristalne kozarce iz Rogaške. Večerjo je postreglo 18 natakarjev pod vodstvom Vlada Sekirnika.
Večer je popestril kratek koncert violinistke Anje Bukovec s klavirsko spremljavo.
Glasbeni del večerje (arhiv Protokola Republike Slovenije)
Večerja, ki se je začela ob 20. uri, se je končala ob 22. uri.
Odlomek iz knjige RSVP – kulinarična diplomacija, avtor:
veleposlanik v pokoju dr. Božo Cerar.
