OKROGLA MIZA DIPLOMACIJA MIRU – UMETNOST SKUPNE PRIHODNOSTI
Okroglo mizo, na za današnji čas tako aktualno temo, so ob tradicionalnem srečanju UNESCO šol v petek 19. septembra na Cerju, pomniku braniteljem slovenske zemlje organizirali Gimnazija Nova Gorica, pod vodstvom ravnateljice Ines Vižin, Javni zavod Miren Kras, pod vodstvom mag. Ariane Durnik in Kluba diplomatov Slovenije, pod vodstvom dr. Marjetke Kastner. Omenjeni so, poleg župana občine Miren- Kostanjevica, Mauricija Humarja, tudi nagovorili zbrane, med katerimi je bilo poleg dijakov tudi nekaj predstavnikov diplomatskega zbora in drugih.
V razpravi, ki se je odvila neposredno pred mednarodnim dnevom miru, so kot govorci sodelovali, Janez Podobnik, nekdanji predsednik Državnega zbora, Karel Erjavec, nekdanji minister za zunanje zadeve in dr. Božo Cerar, nekdanji državni sekretar in veleposlanik. Okroglo mizo so pravzaprav pripravili in moderirali ambasadorji Evropskega parlamenta – dijaki tretjega letnika novogoriške gimnazije pod vodstvom mentorice profesor Suzane Černe. Poleg obeh moderatorjev Nike Mamič in Matica Lisjaka so s svojimi vprašanji razpravo obogatili še: Aneja Žorž, Urban Dubravica, Jakob Dornik Kofol, Anja Kante, Naja Gajšek in Jona Šturbej.
Kot sta moderatorja poudarila v uvodu, je diplomacija miru temelj, na katerem gradimo stabilnost in trajnostni razvoj našega skupnega sveta. V času številnih globalnih izzivov je prav dialog tisti most, ki nam omogoča preseči razlike in odpreti prostor za sodelovanje. S tokratno razpravo so skušali prispevati k utrjevanju zavedanja, da je mir neprecenljiva vrednota – in da je prav diplomacija tista pot, po kateri ga lahko uresničimo skupaj.
Celotno razpravo in s tem vprašanja govorcem so razdelili v več sklopov. V iztočnici za prvi sklop »Diplomacija ob rojstvu Slovenije« so poudarili, da je bila osamosvojitev leta 1991 prelomni trenutek, v katerem se je oblikovala identiteta naše države in utrdil ponos Slovencev, da smo stopili na pot lastne državnosti. Toda ta zgodovinski proces ni bil samoumeven. Prav diplomacija je imela odločilno vlogo pri pogajanjih, pri gradnji zaupanja in pri pridobivanju mednarodnega priznanja.
Vztrajnost, preudarnost in sposobnost povezovanja so bile tiste vrline, ki so Sloveniji omogočile, da je v kratkem času postala enakopravna članica mednarodne skupnosti. Danes se spominjamo teh prizadevanj z globokim spoštovanjem, hkrati pa razmišljamo, kako lahko dediščina tistega časa – modrost dialoga, moč soglasja in pomen multikulturnega sodelovanja – ostane naš navdih za prihodnost.
V drugem sklopu, ki so ga poimenovali »Diplomacija in ohranjanje miru v Evropi danes«, so postavili v ospredje sodobne izzive in istočasno priložnosti, ki jih nudi diplomacija za njihovo preseganje in ohranjanje miru na starem kontinentu. Spraševali so se, kako deluje Evropska unija kot prostor stabilnosti in sodelovanja. Kako preprečevati konflikte? In kakšno vlogo imajo pri tem manjše države?
V tretjem sklopu pod naslovom »Umetnost kot most za mir«, jih je zanimalo, kako lahko ustvarjalnost in kulturni izrazi prispevajo k boljšemu razumevanju med narodi, krepijo dialog in dopolnjujejo klasične diplomatske pristope. Menili so, da umetnost ni zgolj izraz čustev in idej; je tudi orodje, ki lahko premošča razlike, gradi mostove med kulturami in spodbuja sodelovanje v mednarodnem prostoru. Zanimala jih je vloga književnosti, glasbe, likovne umetnosti, pa tudi primeri dobre prakse, kot so kulturne izmenjave, umetniški festivali in medkulturni dialog.
V sklopu pod naslovom »Mladi in mir« so se, seveda, osredotočili na pomen vloge mladih pri ohranjanju miru, spodbujanju dialoga in gradnji mostov med različnimi skupinami. Konkretno, kako lahko mladi postanejo diplomati miru v vsakdanjem življenju in katere veščine so ključne za sodelovanje in razumevanje, ter kako šola in izobraževalni procesi lahko krepijo kulturo dialoga, strpnosti in medsebojnega spoštovanja?
S svojimi vprašanji in tudi razmišljanji ob njih so dijaki pokazali visoko zavedanje o izzivih, s katerimi se sooča današnji svet, ki ogrožajo njegovo stabilnost ter mir in pomena diplomacije pri njihovem premagovanju. Razpravljavcem so s tem precej olajšali podajanje odgovorov. Zrelost dijakov, ki so se na okroglo mizo res dobro pripravili, ponazarja tudi zaključek moderatorke. Poudarila je namreč, da je umetnost skupne prihodnosti v tem, da znamo povezovati različne perspektive, graditi zaupanje in iskati rešitve, ki služijo skupnemu dobremu.
Diplomacija nas uči, da so spoštovanje, potrpežljivost in pripravljenost na kompromis orodja, s katerimi lahko ustvarjamo trdnejši in pravičnejši mednarodni red. Razprava jih je utrdila v prepričanju, da mir in sodelovanje zahtevata dialog, ustvarjalnost in aktivno vključenost vseh generacij. Diplomacija, kultura in angažirani mladi so ključni stebri skupne prihodnosti.
Res lepe misli, ki jih je eden od govorcev podkrepil z besedami, s katerimi se je okrogla miza tudi zaključila: Mir se začne tam, kjer se s pogumom učimo slišati drugega in v različnosti ne izgubljamo sebe, ampak odkrivamo prostor za skupno prihodnost.
Dr. Božo Cerar
