|   SVET

Zloraba pravice do veta onemogoča diplomatske preboje

Drugo članstvo Slovenije v varnostnem svetu OZN se bliža koncu.

Zasedanj varnostnega sveta se je udeležila glavnina državnega vrha: predsednica republike, predsednik vlade in zunanja ministrica Tanja Fajon. FOTO: Angela Weiss/AFP

Republika Slovenija je bila izvoljena za nestalno članico varnostnega sveta OZN za obdobje 2024–2025 s 153 glasovi generalne skupščine OZN. Varnostni svet je njen osrednji organ za ohranjanje stabilnosti in miru v svetu, torej s preprečevanjem in reševanjem kriz. Naša kandidatura je potekala pod geslom Gradnja zaupanja – zagotavljanje prihodnosti.

 

Tanja Fajon se spogleduje s kandidaturo za generalno sekretarko OZN

 

To je nakazovalo temeljne vrednote in prioritete našega članstva: preprečevanje konfliktov, zaščita prebivalstva v oboroženih spopadih (vključno s spoštovanjem mednarodnega humanitarnega prava, zaščito vodnih virov in infrastrukture), agenda ženske, mir in varnost (vključevanje žensk v procese reševanja konfliktov, odgovornost za spolno nasilje v konfliktu), podnebje, mir in varnost (povezava med podnebnimi spremembami, varnostjo in konflikti, poudarek na vodi in vodni infrastrukturi).

 

V zavzemanju za ustavitev sovražnosti in uresničitev mirovnega načrta v obliki dveh držav je Slovenija pritiskala predvsem na Netanjahujevo vlado, ne pa tudi na Hamas.

 

Geografsko je Slovenija izrazila posebno pozornost položaju v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu (v Gazi), na Zahodnem Balkanu, v Sredozemlju in Afriki. Članstvo v varnostnem svetu je Sloveniji – kot majhni državi – dalo priložnost za povečano vidnost, diplomatsko profiliranje in krepitev pozicije v mednarodnih odnosih kot moderne, zeleno in multilateralno usmerjene države. Imela pa je to smolo, da je članstvo sovpadlo z globoko krizo OZN in paralizo njenega VS, ki kliče po reformah. Naše nestalno članstvo v njem se sedaj približuje koncu. V decembru nas čaka še predsedovanje, drugo po vrsti v tem mandatu. Po njem bodo sledili interne analize in ocene ter končno uradno poročilo o dveletnih aktivnostih. Nekatere vtise pa je mogoče na podlagi javno dostopnih informacij strniti že zdaj.

Rusija in Ukrajina

Slovenija je vseskozi obsojala rusko agresijo in se zavzemala za njeno prenehanje. Pri tem sicer ni imela kakšne vodilne vloge oziroma vloge katalizatorja. Izostalo je njeno aktivno uvajanje slovenskih nišnih prioritet, na primer voda in podnebje v kontekstu Ukrajine, kar bi ji prineslo večjo vidnost. Bila pa je del skupnega evropskega stališča o Ukrajini in koordinatorica znotraj skupine EU v varnostnem svetu. Profilirala se je kot država, ki odločno zagovarja spoštovanje suverenosti držav in njihove ozemeljske celovitosti ter spoštovanje mednarodnega prava nasploh. Zaradi ruskega veta varnostni svet ni bil v stanju, da bi dosegel kakšen preboj.

 

Predsednica Nataša Pirc Musar je varnostni svet nagovorila septembra 2023 med razpravo o Ukrajini. FOTO: Brendan McDermid/Reuters

 

Bližnji vzhod, predvsem Izrael in Palestina (Gaza)

Med predsedovanjem Slovenije varnostnemu svetu septembra lani je bil konflikt v Gazi izpostavljen kot prioriteta. Junija letos je Slovenija v imenu desetih izvoljenih članic predstavila osnutek resolucije glede humanitarne situacije v Gazi. Pozvala je k takojšnjemu premirju, izpustitvi vseh talcev in humanitarnemu dostopu do palestinskega civilnega prebivalstva. Sosponzorirala je tudi podobno resolucijo septembra letos. Zaradi nasprotovanja ZDA uspeha ni bilo.

V zavzemanju za prekinitev sovražnosti in uresničitev mirovnega načrta v obliki dveh držav je Slovenija pritiskala predvsem na Netanjahujevo vlado, ne pa tudi na Hamas. Njeno priznanje palestinske države je ta razumel kot podporo svojemu boju za uničenje Izraela. Nameni so bili najbrž dobri, vendar je v diplomaciji igra izenačenega pritiska pomembna za kredibilnost. Še posebej, če so v mislih kakšni posredniški koraki. Lahko bi predlagala resolucijo, ki bi obravnavala oba akterja v konfliktu in se s tem izognila ameriški blokadi.

Zahodni Balkan, Bosna in Hercegovina, Republika Srbska

Marca letos je Slovenija zahtevala zaprti posvet VS glede razmer v Bosni in Hercegovini, zlasti glede razmer v Republiki Srbski, kar je pripeljalo do izjave varnostnega sveta. V izjavi, prvi po letu 2011, k oblikovanju katere je Slovenija pomembno prispevala, je bila izražena zaskrbljenost nad razkrojem ustavnega reda v tej entiteti. Slovenija se je tako pozicionirala kot pomemben akter, kar je bilo z ozirom na našo geografsko bližino in eno od prioritet naše zunanje politike vsekakor smiselno. Stabilnost BiH je nedvomno v našem interesu. Zastavlja pa se vprašanje, ali bi Slovenija kot regionalni akter lahko storila še kakšen korak več in s tem pripomogla h konkretnim vidnim rezultatom za regijo.

Afrika: Sudan, Demokratična republika Kongo

Slovenija je večkrat izrazila zaskrbljenost nad razmerami v Sudanu, zahtevala prenehanje sovražnosti in spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava. Marca letos se je udeležila posvetov o Demokratični republiki Kongo in delovanju misije Monusco (misija Združenih narodov za stabilizacijo v DR Kongo) in izrazila zaskrbljenost zaradi humanitarnih kršitev. Tovrstni angažma je bil vsekakor pozitiven signal, da se kot članica VS ne omejujemo zgolj na evropske in bližnjevzhodne teme. Kot sicer manjši akter bi lahko v še večji meri s specifičnimi pobudami prispevali k reševanju nekaterih afriških vprašanj, na primer vode in konfliktov.

 

Slovenskega veleposlanika pri Združenih narodih Samuela Žbogarja čaka še eno predsedovanje varnostnemu svetu. FOTO: Eduardo Munoz/Reuters

 

Slovenija bi se tu lahko promovirala tudi kot most med Afriko in EU. Majhna evropska država sicer težko gradi na afriških temah brez ustreznih partnerstev. Toda v pridobivanju glasov ob kandidaturi in tudi kasneje je bilo v Afriki kar nekaj obiskov naših visokih predstavnikov, poleg tega je ekipa na naši misiji v New Yorku in na MZEZ precej številnejša kot ob našem prvem članstvu v varnostnem svetu. In nekaj več kilometrine in s tem izkušenj in samozavesti naj bi si v teh desetletjih naša diplomacija tudi nabrala.

Voda in podnebje ter ženske, mir in varnost

Sledenje prioritetam, kot so ženske, mir in varnost ter podnebje, mir in varnost ter zaščita civilistov v spopadih, velja pozdraviti. Tovrstne niše ponujajo manjšim državam priložnost, da se dokažejo z inovativnim pristopom. Vprašanje pa je, ali so bila prizadevanja Slovenije pri tem dovolj intenzivna. Maja lani je Slovenija v OZN skupaj z drugimi državami sicer sprožila platformo za vodo in konflikte. Lahko bi formalno v varnostnem svetu prevzela focal point (vodilno vlogo) za vsaj eno od teh tem – na primer bila vodilna država za resolucijo o vodi in konfliktih ali pobudnica resolucije o podnebju in varnosti. Dobrodošlo bi bilo tudi vidnejše povezovanje teh tem s konkretnimi konfliktnimi območji.

Zaključek

Slovenija je dosedanji mandat v okviru svojega drugega članstva v varnostnem svetu opravila dobro, zlasti glede profiliranja, konsistentnosti in vključevanja novejših, marsikdaj prezrtih tem (voda, podnebje, ženske, mir). Izvolitev v VS z visoko podporo, jasna tematika prioritet, aktivno predsedovanje, vključenost v ključne debate (Ukrajina, Gaza), aktivnost pri manjših, vendar pomembnih temah (širše pojmovanje varnosti), vse to pomeni korak naprej v diplomatski poziciji Slovenije kot zagovornice multilateralnega mednarodnega sistema.

 

Septembra 2024 je varnostni svet nagovoril predsednik vlade Robert Golob. FOTO: Eduardo Munoz/Reuters

 

Kar se glavnih konfliktov tiče (Ukrajina, Gaza), so bili rezultati slovenskih prizadevanj zaradi politične realnosti pričakovano skromni. Kakšnih prebojev ni bilo. Struktura varnostnega sveta in pravica veta (in njegova zloraba) stalnih članic še naprej predstavljata močne omejitve pri delovanju nestalnih članic. Tudi vprašanja, kjer bi Slovenija lahko bila bolj aktivna, na primer v regiji Zahodnega Balkana in Afriki, so bila ob vojnah na vzhodu Evrope in Bližnjem vzhodu bolj v ozadju. Uspešnih konkretnih rešitev, ki bi bistveno pripomogle k njeni vidnosti, Sloveniji iz omenjenih razlogov ni uspelo doseči. Bila je predvsem le sodelujoča, ne pa vodilna. Za izstopanje majhne države pa je lahko ravno prevzem vodilne vloge ključen.

Z vidika slovenskega nacionalnega interesa je treba na slovensko članstvo v varnostnem svetu gledati kot na dolgoročno investicijo v ugled in diplomatski kapital, ne pa ga ocenjevati zgolj s stališča takojšnjih neposrednih koristi. Članstvo Slovenije v VS je strateško smiselno – za državo te velikosti predstavlja priložnost za izstopanje, gradnjo mreže odnosov, krepitev njene diplomacije in tematizira­nje pomembnih vprašanj, nabiranje izkušenj v multilateralnem sistemu, vključenost v reševanje pomembnih globalnih tem in prevzemanje konstruktivne vloge pri tem itd. Čeprav rezultati niso bili spektakularni, so za dane razmere (tekma in nasprotovanje velikih sil s pravico veta, nestalna članica, manjša država) več kot povprečni.

Pred Slovenijo je še dober mesec članstva in tudi še drugo predsedovanje v decembru. V ospredju prvega, septembra lani, je bila organizacija odprte razprave na visokem nivoju pod naslovom Vodstvo za mir, ki jo je vodil predsednik vlade Robert Golob. Med drugim je bil govor o učinkovitosti VS in vlogi manjših držav pri njegovem delu. Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon pa je vodila razprave na temi Afganistana (položaja deklic), in izraelskih naselbin na Zahodnem bregu ter neformalni dialog med VS in Ligo arabskih držav. V času našega predsedovanja sta bili med drugim sprejeti resoluciji o podaljšanju mandata misije na Haitiju in podaljšanju režima sankcij za Sudan. Predsedovanje Slovenije je bilo solidno, izkupiček pa skromen. Kot rečeno, pri osrednjih temah – Ukrajina in Gaza – zaradi nesoglasij in rivalstva velikih sil preboja ni bilo.

Vsekakor bi bilo dobro, da Slovenija svoj mandat zaključi z izvedbo jasnega konkretnega programa drugega predsedovanja in na tej osnovi s sprejetjem resolucije ali pobude, pri kateri bi imela vodilno vlogo. In če bi za nameček s tem dosegla še pomemben premik pri konkretnem vprašanju katere od naših zunanjepolitičnih prioritet, toliko bolje. S tem bi pustila dolgoročnejši pečat v mednarodni skupnosti, pritegnila pozornost tistega dela slovenske javnosti, ki je naše članstvo spremljal bolj od daleč, in hkrati ustvarila podlago za naše tretje članstvo.